Maček Čili ga je »udomačil«

Ko se je pred leti preselil v Kranj, v novo, večje stanovanje, sta z ženo Barbaro družno ugotovila, da vseeno potrebujeta nekaj, kar bi jima po malem »kravžljalo« živce, ju nasmejalo, delalo vragolije, se crkljalo. In nato je padla odločitev za posvojitev kastriranega mačjega mladička iz Društva za zaščito živali Kranj. Želela sta dinamiko in zabavo, zdaj pa ju imata. »Čili je poseben, najboljši in najlepši, tudi verjetno zato, ker je najin. Je družinski član, ne samo hišni ljubljenček. Tako zelo radoveden, da je pri tem zelo ljubek. Odpira predale, ker natanko ve, kje so njegovi priboljški. V našem stanovanju so vse kljuke na vratih obrnjene navpično. Le zakaj? Čili je tako zvedav, da ga tudi zaprta vrata ne ustavijo. Skratka, naučil se jih je odpirati, zdaj pa smo mu zadevo otežili. Zato smo mu v najini dnevni sobi izvrtali predor, skozi katerega se lahko sprehaja tudi po spalnici. Največja zabava je sedemmetrski hodnik, po katerem se dobesedno drsa,« je svojega kosmatinca, ki je imel naprej imena Garfield, Čili, Gari, Čiligari in Jovi, opisal Dadi. Za konec je dodal, da si bujenja brez njega ne predstavljata več.