Čas hitro teče in pregovor pravi, da le ta celi rane. Od smrti Boštjanovega očeta je minilo že dobro leto in pol. Mama Erna, ki je bila tistega dne z očetom Francem v avtu, je dobro okrevala, vendar Boštjana Romiha v srcu še vedno stiska ob misli na očeta.
Na sodišču je potekal postopek proti povzročitelju prometne nesreče, 47-letnemu poklicnemu vozniku Mateju Čoklu. Na predobravnavnem naroku, ki se ga niso udeležili niti brata Romih niti njuna mama, je sodnica izrekla pogojno obsodbo. To pa zato, ker se je obtoženi pogodil s tožilstvom, da mu je v zameno za priznanje krivde, obžalovanje in dejanske okoliščine nesreče izreklo milejšo kazen. Romihovi bi lahko povzročitelja tožili še posebej in verjetno tudi iztožili zajetno odškodnino, vendar se za to niso odločili. Noben denar ne more nadomestiti njihovega ljubljenega očeta Franca. Še naprej ostajajo tesno povezani in si v težkih trenutkih stojijo ob strani.
Življenje pa gre naprej in te dni Boštjan z ženo Laro in otroki Roso, Lilo in Danom uživa na smučanju.