Prva –Čip (za moj utrip), ki v mnogočem predstavlja nadaljevanje prepoznavne čustvene estetike skupine, tako nadgrajuje zgodbo uspešnic, kot sta Ti si vse in Nebo nad Berlinom. Delček zgodbe o genezi skladbe nam je zaupal njen avtor, sicer pevec in kitarist skupine Alan Vitezič: »Čip je kar nekaj let ležal na varnem v predalu, preden smo na vajah skozenj vsi skupaj spustili elektriko. Zdaj je dobil svojo dokončno podobo, naredil prve korake in poletel. Tekst je ljubezenska metafora, v kateri sorodna duša stopi v moje telo in gleda svet skozi moje oči. Če bi bilo mogoče, bi to z veseljem preizkusil v praksi.«
Pod svežo, sodobno zvočno podobo se je kot producent podpisal kitarist Peter Dekleva, ki je poskrbel tudi za miks. Poleg že omenjenih Alana in Petra so v ustvarjalnem procesu sodelovali seveda tudi drugi člani skupine – Boštjan Artiček na klaviaturah, basist Tomaž Koncilija in Marko Zajc na bobnih. Kot zanimivost pa lahko omenimo, da se v zadnjih refrenih skladbe pojavi spremljevalni vokal Alanove hčerke.
Društvo mrtvih pesnikov med dolenjskimi griči
Deli na
Društvo mrtvih pesnikov - ČIP za moj utrip Foto: Jani Ugrin
Da Društvo mrtvih pesnikov pripravlja nov album, že nekaj časa ni več skrivnost. Po skladbah Pleši z mano in Na polju zlomljenih besed so se Mrtvi pesniki avgusta lani odpravili med dolenjske griče in šentjernejske ravnice ob reki Krki in v prijetnem okolju posneli še tri skladbe.