Pesem Jagode in čokolada praznuje 20. obletnico. Je to po vašem mnenju zimzelen hit za vse čase? Zakaj je prav ta skladba doživela največji uspeh?
Verjetno je zimzelena, ker jo vsi poznajo. Morda zaradi tega, ker smo takrat izstopali s podobo in bili na Emi, ko smo s to skladbo zasedli tretje mesto, malce drugačni. Zanimivo je, da jo zna na pamet že druga generacija; tisti, ki so rasli z nami, jo imajo še vedno radi in je stalnica na vsakem nastopu. Pesem nas je zelo zaznamovala – kamorkoli pridemo, brez Jagod ne moremo z odra. Ker vedno igramo v živo, jo doživljam vsakič malce drugače; nikoli ne more biti isto (že zaradi drugega občinstva) in v tem je čar.
Kako se danes spominjate časov izpred 20 let? Se vam zdi, da je bilo takrat, pred internetom in družbenimi omrežji, glasbenikom lažje?
Dobiti glasbo, akorde in podobno je bilo težje. Po drugi strani je bilo manj radijskih postaj, s tem pa si imel večjo možnost slišanja, če so tena radiu zavrteli. Vse ima svoje minuse in pluse ... Si pa moral biti takrat bolj vztrajen. Kljub temu da je od začetkov že daleč, še vedno uživam. No, čez leta se naberejo izkušnje in znanje, kako stvar sedaj počnem drugače, kot bi jo takrat, še vedno pa sta prva strast dobra energija in veselje do glasbenega ustvarjanja. Mislim, da me je preteklost pripeljala do današnjih uspehov, raje pa gledam v prihodnost.
Če je bila Nika pred dvema desetletjema mlada navihana punca, je danes verjetno poročena dama z otroki ... Je to vaša zdajšnja publika ali na koncertih srečujete tudi mladino?
Danes pride dama s svojimi najstnicami in prepevajo vse! To se mi zdi izjemno: da so pesmi dosegle tako širok uspeh in so po vseh teh letih še vedno aktualne. Vedno me preseneča, da poznajo vsa naša besedila. Osebni stik z občinstvom in oboževalci na nastopih mi veliko pomeni.
V čem se Nina, punca iz nedavno izdane skladbe, razlikuje od Nike? Razen tega, da je na Instagramu?
Ja, Nina je čisto sveža in mlajša. (smeh) Nika še vedno mika in je še na magnetnem traku. (smeh) Ženske nam krojijo glasbo. Smo se pa morali navaditi tudi na nove tehnologije, Facebook in nabiranje všečkov ... Hehe, to je dandanes zelo pomembno.
Na Facebooku ste objavili izziv, če si kdo upa posneti priredbo Nine. Kakšen je bil odziv?
Za Nino smo dobili zelo veliko povpraševanja za akorde, zato smo na našem FB objavili transkripcijo akordov, na željo oboževalcev. Prijetno presenečen sem bil, da se je toliko ljudi želelo naučiti povsem novo skladbo, prejeli pa smo tudi že kar nekaj »cover« izvedb.
Imate pripravljeno »zalogo« bodočih naslovov po ženskih imenih?
Jih je še nekaj v čakalni vrsti ... Pač, obožujemo jih. Do zdaj so pesem dobile Tina, Nika, Maja, Mojca in Petra, zdaj pa se jim je pridružila še Nina. Mislim, da bo prišlo še kakšno ime; razmišljamo celo o celem albumu pesmi s samimi ženskimi imeni.
Navdih vsa ta leta črpate iz petdesetih let. Ste kdaj razmišljali o koreniti spremembi sloga, morda za kakšen posebni projekt? Ali apetite po drugačni glasbi zadovoljite s samostojnimi projekti in festivalskimi nastopi?
Stilsko ne. Posnel sem celo narodnozabavno glasbo, a ne v narodni noši. Glasba zame nima meja! Ravno pred kratkim sem posnel skladbo, ki je izven mojega konteksta – priredbo meni lepe slovenske popevke Vrača se pomlad s Tanjo Zajc Zupan na citrah. Prav tako zelo rad pojem gospel; veliko sodelujemo z a cappella gospel zborom Bee Geesus, s katerim smo imeli več skupnih koncertov.
Kakšni so (poleg koncertov) vaši glasbeni načrti za preostanek leta?
Tudi letos nas čaka predvsem pestro koncertno leto. Pozitivni odzivi občinstva nas zelo navdihujejo in nam dajejo še več energije za naprej. Na odru se vsakič potrudim in dam čisto vse od sebe. Zelo pomembno se mi zdi, da lahko s koncerta odidemo z dobrim občutkom, da smo naredili največ, kar lahko, in je bila publika zadovoljna. Glasbeni načrti za preostanek leta pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.