V družbi vnuka slavnega Slavka Avsenika, Saša Avsenika, in sina priljubljenega pevca Brendija, Dejana Vunjaka, sem preživela prijetnih nekaj ur v ljubljanskem Tivoliju. Oba mladeniča, Dejan šteje 27, Sašo pa 29 let, sta neverjetno prizemljena. V njiju ni niti kančka vzvišenosti ali arogance, čeprav bi si je, glede na poreklo, lahko nekaj privoščila.
Se spomnita, kdaj so se vajine poti prvič križale?
(Dejan odkimava.)
Sašo: Spomnim se, da sem ga prvič videl, ko je bil tehnik na veselici v Odrancih.
Dejan: Zdaj se pa spomnim. Joj, saj res, stari, ja! Jaz sem postavljal tehniko za Ansambel Saša Avsenika!
Sašo: Res je. Všeč mi je bilo, ko mi je glavni tehnik povedal, da je on Dejan Vunjak, Brendijev sin, in da je bobnar. Še pomislil sem, da bi bobne zaigral vmes ali jih vsaj preizkusil. Takrat sem ga prvič videl, ko pa sem ga videl naslednjič, je bil že Dejan Vunjak, glasbenik. Videval sem ga na televiziji, na plakatih, z Domnom Kumrom v novoletni oddaji. Skratka, zelo na hitro je odskočil. Zapomnil sem si ga po zelo dobri energiji in glasbi, ki je bila poslušljiva in dobro narejena.
Dejan: Jaz se tega malo drugače spomnim. To je bilo po atijevi smrti in moj basist Jaka je pri vas postavljal ozvočenje. Takrat sem nehal igrati bobne, ampak sem si želel ostati v glasbi. Pa me je Jaka povabil s sabo, češ če si pri atu postavljal ozvočenje, ga boš tudi tu znal. In sem šel z njimi. Ampak se nisem izkazal. Bil sem povsod, samo tam, kjer bi moral biti, ne. (smeh) Plesal sem z vašo prvo pevko, Sandro, se je spomniš? Pa z vašim kitaristom sva se zaklepetala.
Sašo: Zdaj, ko to praviš, se spomnim, da si bil zelo družaben tip, ja.
Dejan: Potem sem šel pa k Atomikom. (Atomik Harmonik, op. p.)
Celoten intervju preberite v novi številki revije Vklop!