Aleksander Mežek praznuje že 53 let glasbene kariere. Večino svojega življenja, ki je bilo polno naključij, je bil razpet med Slovenijo in Anglijo. Angleži so namreč mladega kantavtorja odkrili v Sloveniji in ga povabili v London, kjer je preživel najlepša leta svojega življenja. Zadnja štiri leta živi spet v Sloveniji. Kljub bolezni, ki mu jo je pred časom hudo zagodla, pa zdaj uživa v vlogi dedka.
Ob pogledu na Aleksandra Mežka sploh ne pomislite, da bo čez mesec dni praznoval sedemdeseti rojstni dan. Videti je odlično in kar petnajst let mlajši, kot je v resnici. Z njim smo se srečali in poklepetali na koncertu, na katerem je nastopil kot gost, in čeprav je moral po našem pogovoru na oder, ni bil prav nič živčen. »Star sem sedemdeset let in po 53 letih kilometrine na glasbenih odrih res nimam razlogov za živčnost. Glasba je moja velika ljubezen, moje življenje in ob tem neizmerno uživam.« Drugo veselje, ki ga je odkril v zrelih letih, pa je, kot nam je zaupal, vnuk. »Hčerka edinka me je izjemno razveselila, ko mi je lani 11. oktobra podarila prvega vnuka, aprila prihodnje leto pa bom postal že drugič dedek. Rodil se bo moj drugi vnuk, tudi tokrat bo fantek. Malo žal mi je le to, da živijo v Los Angelesu in se ne vidimo tako pogosto, kot bi želel. Bo pa moj vnuk James Aleksander, ki nosi eno ime tudi po meni, na kar sem sila ponosen, prišel na moj koncert novembra v ljubljanski Operi in na praznovanje rojstnega dne 18. novembra, ko bom dopolnil sedemdeset let.«
In ko smo že pri okroglem jubileju, je seveda sledilo vprašanje, ali bi kaj v življenju spremenil. Njegov odgovor je ne. »Še enkrat bi prejel tudi bolezen, raka na debelem črevesu, s katerim sem se spoprijel pred desetimi leti. To je bilo zame posebno obdobje, ki me je sprva šokiralo, a posvetoval sem se z zdravniki, prebral članke, knjige, se seznanil s tem, kaj je kemoterapija, obsevanje in o vsem, kar je povezano z boleznijo. Ko sem ugotovil, da imam vse možnosti, da raka odpravim, sem šel pogumno naprej. Takrat sem se vrgel na delo, pisal pesmi, skladal, posnel sem celo novo ploščo. Neverjetno energijo sem imel in zato tudi lažje prenašal tegobe, ki jih hočeš nočeš prinese bolezen. Moramo pa se zavedati, da je življenje minljivo in prej ali slej bomo vsi vzeli slovo od tega sveta.«
Aleksander se je pred dnevi mudil v Beogradu. »Nastopil sem v televizijski oddaji Luda noč in kar nisem mogel verjeti, da sem v Srbiji tako priljubljen. Izdal sem namreč samo eno pesem v srbskem jeziku z naslovom Ljubav preko žice, ki pa so jo Srbi vzeli za svojo. Poleg tega sem bil spet v Beogradu po tridesetih letih.«
Aleksander, ki ga je zaznamovala pesem Siva pot, ki jo je posnel tudi v angleškem jeziku, pravi, da je srečen človek. »Že štiri leta živim v Sloveniji. V Angliji sem se upokojil, se vrnil domov, odprl svoje podjetje in delam naprej. Čeprav sem v Londonu neizmerno užival, sem vesel, da sem se poslovil od betonske džungle. Zdaj uživam v zeleni Gorenjski, kjer iz hiše takoj stopim na trato.«