Ne ravno nekoč, kar zdaj so se v Veseljakovem studiu oglasili oče Gregor ter otroka Monika in Sašo, saj se je v letih glasbenega delovanja Gregorja Avsenika v vlogi kitarista in komponista nabralo lepo število glasbenih del, ki jih predstavlja na novi zgoščenki, z naslovom "Morda pa nekoč", ki je v bistvu zapis, ki ga je dedek Slavko pustil ob svojem zadnjem obisku v mali cerkvici v bližini domačega kraja.
Sašo Avsenik
V prijetnem pogovoru s Tonyjem Carterjem so vsi trije Avseniki dokazali, da je glasba res položena v zibelko in zapisana v gene, da je oče Gregor svoja dva nadebudneža uspaval z igranjem na klavir ob otroški postelji, da Avsenikom zaradi "slavnega priimka" nič ni bilo olajšano in da je poleg genskega zapisa pomembna tudi vaja, je pa res, da je vse lažje, kot pravi Sašo, da, če nekaj delaš s srcem in rad.
Izvedeli smo, zakaj je Sašo nekoč bil "mala tečka", zakaj se Monika bolje počuti v nižinah, kot višinah, Gregor pa povzel sporočilo zgoščenke z naslednjimi besedami: "Nekaj najlepšega je, da lahko melodije in besedila, ki privrejo iz dna srca, predstavim ob hčerki in sinu, Slavkovima vnukoma, ki povezujeta družinsko tradicijo treh generacij..."
Več v priloženem pogovoru iz etra.