Najbolj postavni član skupine Victory Boštjan Zupančič je pred kratkim praznoval rojstni dan. Zadnjega pred abrahamom je dočakal v dobri telesni in psihični kondiciji. Ne glede na to, da so za skupino Victory posebni časi, saj se jim v tridesetih letih delovanja ni zgodilo, da bi jim v nekaj dneh odpovedali več kot trideset nastopov (porok, maturantskih plesov, zabav za podjetja), in tudi v prihodnje na kaže kaj bolje, kar bi marsikoga pahnilo v depresijo. Boštjan pa je že pred krizo po naključju poskrbel za varovalko: ker je imel med tednom preveč časa, si ga je začel krajšati z vožnjami prijateljevega kombija. To se je v teh negotovih časih izkazalo za zmagovalno kombinacijo. Nekaj pa zasluži še kot osebni trener. »Za rojstni dan sem prejel obilo klicev in čestitk. Prav na ta dan sem imel v hiši mojstra, sestavljala sva novo posteljo in hkrati rušila staro ter jo odpeljala na odpad. Tako da je bilo delovno,« se smeji Boštjan, zadovoljen s svojim življenjem. »Prav nič ga ne bi spreminjal. Mogoče bi nekatere stvari naredil malo prej, druge bi pa pustil še bolj na miru. Sem v dobri kondiciji, veliko se ukvarjam s športom, zdravo jem in po novem mnogo več spim. Zadnjih pet let so moja stalnica hribi. Če je le čas, grem na Gorenjsko. Tam se počutim varnega, ni gneče in je mir. Ukvarjam se sam s seboj, druge pustim pri miru,« je filozofski. Zato je tudi nove razmere preživel mirno. »Po razglasitvi epidemije mi je po enem tednu postalo jasno, kaj se bo začelo prej ali slej dogajati. Tri tedne pozneje so začeli prestavljati oziroma odpovedovati letošnje nastope. Nenadoma je bil koledar na pol prazen in nismo vedeli, ali bomo sploh še kaj igrali. Črne misli sem ubijal s športom, delom po hiši in okoli nje, odstranil sem televizor in internet. Zgodilo se je celo to, da sploh nisem vedel, kdaj je bil sprejet kakšen ukrep. Ko ugasneš medije, se takoj izboljša počutje. Če bi ljudje to vedeli, bi to naredili že včeraj. Če bi čakal na pomoč drugih, bi bil verjetno že na antidepresivih. Tako pa se preživljam z delom, ki sem se ga lotil že pred začetkom covida-19. Kombi je moj drugi dom. Super mi je, in če bi vedel, bi se že prej usedel vanj. Na mesec naredim do 9000 kilometrov, življenje gre hitreje in nimam časa za neumnosti,« pravi. Na začetku karantene se je lotil še prenove stanovanja. Šel je v bližnjo gradbeno trgovino in nakupil barve, lake, valjčke. Deset vikendov zapored je delal od jutra do mraka, zvečer pa samo padel v posteljo. »Prebelil oziroma prebarval sem stene, vrata, stopnice, fasado, okna. Nisem se imel časa ukvarjati z virusi, okužbami, karanteno. In kot bi mignil, je prišel 15. maj, ko se je začelo odpirati in smo lahko odigrali tiste tri nastope, ki niso odpadli. S fanti iz skupine smo ves čas v stikih, tridesetletna povezanost je močna. Smo kot družina,« je ponosen. Nedavno so posneli dve novi pesmi, ena se že vrti na radijskih postajah, drugo pa bomo slišali na valentinovo 2021.
V kombiju namesto na odru
Deli na
Boštjan Zupančič se je lani izneveril dolgoletni družinski tradiciji. Foto: osebni arhiv
Boštjan Zupančič se ne predaja.