Janez Per je s svojim baritonom maskota enega najstarejših ansamblov narodno-zabavne glasbe pri nas, Alpskega kvinteta. Miren potok Pšata je v nekaj minutah postal hudournik. Vodna gmota, ki je na poti do Mengša pomešala z blatom, fekalijami, ... , je v petek iz pobočij Kamniških Alp prihrumela tudi v sam center Mengša, kjer je zalila tudi njegovo stanovanjsko hišo in kmetijo. Da bi Pšata kadarkoli poplavljala pri njih, se ni spomnil niti Janez, niti njegovi predniki. Na poplavo zares niso bili pripravljeni.
Po poplavi izgleda zares grozljivo. Vsak napor očistiti predmete je velik izziv.
»Skozi kuhinjsko okno smo videli, kako voda teče po cesti. V istem trenutku sem se po stopnicah spustil v spodnje prostore hiše, v kateri je moja delovna in vadbena soba. V njej imamo vaje člani Alpskega kvinteta in tudi člani Kvinteta Dori. To je tudi soba, v kateri smo imeli vse inštrumente, stojala, partiture, note, pa tudi plošče in zgoščenke, na stenah pa številna priznanja in uokvirjene spominske plošče. Tu je bil tudi moj delovni kotiček z računalnikom, pa beležko, v katero sem beležil vse nastope, tudi pogodbe sem hranil. Zdaj nimam ničesar, zato tudi ne vem, kje vse bi v prihodnje morali igrati. In lepo prosim vse organizatorje, s katerimi smo imeli dogovorjen kak nastop, če me lahko pokličejo v prihodnjih dneh, saj jih jaz ne morem, ker sem ostal tudi brez vseh kontaktov, ki so bili v beležki. Voda je odnesla in uničila vse. Skozi okno je dobesedno odplaknila tudi naše CD-plošče, ki so jih videvali plavati po vsem Mengšu,« nam trenutke groze opiše Per, ki je tudi častni občan Mengša, nekdanji župan in nekdanji poslanec v državnem zboru.
Tako je izgledalo na dvorišču Perove kmetije, ko je odtekla voda in ko so domači in prijatelji iz kletnih prostorov nanosili vse predmete. Veliko stvari so zavrgli, ostalo je potrebno dobro očistiti. V dneh po poplavah poskušajo z veliko znanja, časa in srčnosti rešiti celo nekaj plošč, CD-jev, dokumentov.
Časa za reševanje preprosto ni bilo. »Takoj ko smo videli, da teče voda po ulici, smo šli dol, z eno roko sem zagrabil ojačevalnik, z drugo pa enega od inštrumentov, enako so storili še moji domači. A to, kar je vsak prijel v eno roko, je bilo vse, kar smo lahko rešili. Da bi se še enkrat vrnili v spodnje prostore in vzeli še kakšno stvar, ni bilo več mogoče, tako hitro je voda narasla. V hlevu, ki je ob hiši in v katerem je 20 glav živine, je voda segala več kot meter visoko. Živina je stala v vodi, ki jim je segala do vampov.« Je sodni dan v Mengšu opisal Janez Per.
Nekaj minut ujme je uničilo fizične spomine na uspešno delovanje Alpskega kvinteta, ki so se nabirali v hiši več kot pol stoletja. Pa tudi ves arhiv drugega najstarejšega ansambla pri nas, je pokril neusmiljeni mulj.
Še nekaj dni pred katastrofalno ujmo so igrali v Avstriji, v Villachu.