V čem sta si podobni in v čem različni?
Lea: Obe sva hedonistki, gurmanki, obožujeva delo na televiziji, zanimajo naju zgodbe ljudi, radi imava naravo, znava uživati v danem trenutku in učinkovito izkoristiti najin skupni čas. Različni sva si značajsko. Jasna je bolj odštekana, glasna, gajstna, brez dlake na jeziku. Rada ima tisto pristno domačno, mastno, tudi manj zdravo hrano, jaz pa sem naravnana bolj na ekološko, zdravo hrano brez bele moke in belega sladkorja, tako da se tudi na račun tega veliko šaliva. Jasna si, kadar pride k meni na obisk, prinese kavo, mleko in sladkor. Kave pri meni ni, namesto mleka uporabljam riževo mleko, namesto belega sladkorja pa kokosov sladkor.
Jasna: Ko sem bila prvič pri Lei in je rekla, 'ja, cukra pa res nimam', sem v obupu odprla vse kuhinjske omarice, da bi kje našla vsaj kako pozabljeno vrečko sladkorja s kakšne bencinske črpalke. Tisto riževo mleko pa mi je kavo samo razredčilo. Res imam odtlej vedno te zadeve s seboj v avtu in ničesar več ne prepuščam naključju. Zadnjič sva prav tako imeli 'zaplet', ko sta bila z Julijanom na obisku. Ponosno sem na mizo postavila mojo obaro. Že v krožnik sem ji jo nalivala, ko me je vprašala, ali je notri kaj bele moke. Iskreno sem povedala, da ja, a minimalno, samo ščepec. In Lea se ni dotaknila moje obare. No, je pa zato Julijan lepo pomlatil vse do zadnjega. (smeh) Tovrstne kulinarične kaprice pa me prav nič ne motijo. Mislim si, super, bo več zame ostalo in smo vsi zadovoljni.
Katere so vajine najbolj priljubljene teme klepeta?
Lea: Ker obe delava na televiziji, velikokrat pogovor zanese v to smer. Obe sva mami, tako da veliko govoriva tudi o otrocih, si dajeva kakšen koristen nasvet glede vzgoje, veliko pa govoriva tudi o tem, kaj se nama je zgodilo v času, ko se nisva videli.
Jasna: Točno tako je! Je pa res, da Lea raje sprašuje, jaz pa bolj pripovedujem. Meni daš iztočnico in imaš mir do konca sprehoda. (smeh) Lea ima ta na videz preprost način izpraševanja, a še preden se zaveš, s tem svojim načinom izvleče iz tebe vse, tudi kaj, kar bi lahko človek zadržal zase. Ampak da boste vedeli, ne želim se samo jaz izpovedovati, tudi jaz Lei zastavim kakšno vprašanje, a hitro zaključi svoje zgodbe in nadaljuje s podvprašanji, ki jih zastavlja meni.
Kako pogosto skupaj preživljata čas in kam se najraje odpravita skupaj?
Jasna: Vedno, ko se vidiva, ugotoviva, koliko je novega, da se očitno kar nekaj časa nisva srečali. Recimo, da nama uspe na vsake dva, tri tedne. Ampak če pomislim, da se z večino prijateljic uspem srečati enkrat na tri mesece, imava prav dobro statistiko
Lea: Najpogosteje se odpraviva do Rožnika ali pa se dobiva pri meni ali pri Jasni doma. Skupaj najraje hodiva, klepetava in tudi občasno spijeva kakšno kapljico Kuljajevega cvička.
Jasna: Tudi tega imam vedno v avtu! In če pri Lei kaj jem in jo vprašam, ali ima kaj vina, ona pa mi začne iz kleti nositi neke sumljive pozabljene buteljke, skočim v avto po zanesljivo rešitev.
Se vama sicer zdi, da so ženske lahko enako tesne prijateljice med seboj kot moški, glede na to, da pravijo, da je med ženskami vedno kanček zavisti?
Jasna: Nevarno je predvsem tisto nezavedno zavidanje, ki se rado pojavi v prijateljstvih. A pri Lei tega ni, je zadovoljna sama s sabo in mi privošči vse dobro. Tako kot jaz njej. Tudi na splošno sem skozi leta spoznala, da je bolje okoli sebe zbirati ljudi, ki so zadovoljni sami s sabo, ki jim gre še bolje kot tebi. Tako preprečiš, da bi kdo do tebe gojil prikrito zavist. Pa še naučiš se lahko kaj od njih.
Lea: Jaz mislim, da smo ženske lahko še večje zaveznice kot moški. Jasni prav nič ne zavidam in zelo cenim njeno iskrenost, saj mi takoj pove, če ji kaj ni všeč ali če jo kaj pri meni zmoti.
Kateri je najboljši nasvet, ki sta ga dali druga drugi?
Jasna: Ta se je gotovo nanašal na vzgojo. Veste, Lea je res skrbna mamica in to skrbnost jemlje kot nekakšno misijo. Jaz pa raje zamahnem z roko in rečem, da se mora otrok znajti. In spomnim tudi njo na to, da morajo otroci kdaj pa kdaj občutiti tudi kakšno frustracijo in da zaradi tega ne bo konec sveta.
Lea: To drži. Jasno večkrat bodrim, da mora odločneje postaviti ceno za svoje storitve. Ampak ona je človek, poln usmiljenja, in tisti, ki jo kličejo, se ji takoj zasmilijo in kar hitro popusti.
Ženske med sabo rade opravljamo in tarnamo tudi čez svoje moške in ljubezen. Kako je s tem pri vaju? Sta vajina partnerja pogosto na tapeti?
Lea: Ne, to pa že ne! (smeh)
Jasna: No, saj je vse povedala. Seveda tudi to obdelava.
Kadar vaju vidijo skupaj, vaju kot medijski osebi pogosto ogovorijo, vama ponudijo kaj zastonj ali pa sta deleži zgolj kakega pogleda več?
Lea: Včasih se zgodi, da naju prijazno ogovorijo ali pozdravijo, vedno so ljudje zelo prijazni. Da bi kaj dobili zastonj, se pa še ni zgodilo. Jasna, se ti spomniš?
Jasna: No, jaz sem vsekakor že velikokrat dobro jedla na Lejin račun oziroma na račun njene oddaje. Sicer pa midve ne potrebujeva ničesar zastonj. Plača tista, ki ima denarnico s seboj.
Katera je tista lastnost, ki bi jo ena od druge radi imeli?
Lea: Jasna je odlična improvizatorica, fantastična je v vodenju oddaj v živo. Jaz si sebe, recimo, ne predstavljam, da bi odvodila oddajo v živo. Ravno tako blesti pri vodenju prireditev, nima nikakršne treme, jezik ji teče kot namazan, zna si v sekundi izmisliti besedilo. Jaz pa priznam, da bi pred občinstvom v živo imela tremo. Pred kamero, ki jo držim sama, je nimam, ko gre v živo, pa nekaj treme je.
Jasna: Lepo bi bilo, če bi se tudi jaz tako razdajala za prijatelje kot Lea. Lani nas je nekaj punc za svoj rojstni dan povabila za dva dni na morje. Uau! Meni kaj takega še nikoli ni padlo na pamet. Ko imam rojstni dan, se kar malo potuhnem in čakam, da mine. Lea pa iz tega naredi nekaj, od česar imamo veliko tudi prijateljice. In da boste vedeli, prav nič ni šparala!