Kot pravi mladi glasbenik, sicer pa profesor športne vzgoje, se mu je v tistih nekaj mesecih življenje obrnilo na glavo, v isti sapi pa doda, da ima pri vsem skupaj kar veliko sreče: »Sin razmeroma dobro spi, jaz pa sem v nočeh med vikendi zaradi nastopov odsoten in se lahko čez dan naspim in odpočijem.«
»Novica, da bom postal očka, je bila zame nekaj najlepšega v življenju. Pričakovanje rojstva je bila svojevrstna izkušnja. Ker je za naš bend Zvita feltna tudi poletje zelo pestro, saj veliko nastopamo, smo si vzeli prost vikend, ko je imela moja žena Monika rok za porod. Kljub temu sem bil že mesec dni prej v pripravljenosti, saj nikoli ne veš, kdaj se bo malo bitje odločilo priti na svet. Telefon sem imel vedno pri sebi in pogosto preverjal, ali imam kakšen neodgovorjen klic ali sporočilo. Na srečo se je vse uredilo tako, da sem bil v času rojstva sina prost in na voljo,« pravi zadovoljni očka.
Monika je rodila v postojnski porodnišnici, ki je Kraševcem najbližja. »Pri porodu sem bil zraven in to je bila res posebna izkušnja. Porod je bil naporen, saj je trajal dvanajst ur, in priznati moram, da sem bil v šoku. Že gledati, kako se je trudila in kako pogumno je prenašala bolečine, ni preprosto, kaj šele, da daš vse to skozi. Želel sem si, da bi vsaj del teh muk, ki jih je preživljala Monika, prevzel nase, če bi bilo mogoče, da bi ji lahko pomagal in ji vse skupaj olajšal. Ko se je rodil Tomaž, pa je bil res enkraten občutek. Takoj po rojstvu ni zajokal, zdel pa se mi je tudi čuden na pogled. Pristopil sem do medicinske sestre in jo po tihem vprašal, ali je z njim vse v redu. Ona pa se je samo zasmejala in rekla, da se je komaj rodil in da sva z Moniko dobila zdravega fantka. Takrat sem si res oddahnil.«