Sermin – srce energetske logistike Slovenije

Sermin – prva postojanka goriva in strateška točka slovenskega energetskega utripa.

Sermin – prva postojanka goriva in strateška točka slovenskega energetskega utripa. Foto: Arhiv naročnika

Od prvega tankerja leta 1968 do digitalizirane distribucije – kako Terminal Sermin že več kot pol stoletja napaja državo in regijo

Začetek poti vsake kaplje goriva

Se kdaj vprašate, od kod prihaja gorivo, ki ga natočite v svoj avtomobil? Njegova pot se v Sloveniji praviloma začne ob morju – na Terminalu instalacije Sermin (TIS), strateško postavljenem v zaledju Koprskega pristanišča. Tam se že 57 let srečujeta zgodovina in prihodnost energetske oskrbe.

Vsak dan iz Sermina na pot proti Sloveniji in širši regiji krene več sto tovornjakov in železniških kompozicij, natovorjenih z bencinom, dizlom ali biogorivi. Njihov cilj niso le bencinski servisi, temveč tudi letališča, bolnišnice, industrija in domovi – povsod, kjer energija ni zgolj udobje, ampak življenjska potreba.

Vizija, ki je presegla vsa pričakovanja

Zamisel o obmorskem terminalu se je porodila v šestdesetih letih, ko so si snovalci zamislili napredno infrastrukturo, ki bi šestkrat presegla obstoječe zmogljivosti tedanjega skladišča v Zalogu. Do leta 1968 je bila ideja uresničena – in celo presežena, saj je prvotno predvidenih 36.000 ton kapacitet zraslo na kar 42.000 kubičnih metrov. Sermin je dobil tudi največji rezervoar v Jugoslaviji in celovito infrastrukturo za pretakanje goriva z ladij.

Simbolični začetek delovanja predstavlja prihod prvega tankerja Katina 5. novembra 1968. Sledila je pospešena širitev: večji rezervoarji, sodobni cevovodi s pretokom 1.500 kubičnih metrov na uro ter uvedba prvih avtomatiziranih varnostnih sistemov.

sermin, terminal-instalacija-sermin, terminal, gorivo, nadzorni-center, nadzor, logistika, petrol, klemen-bunderla, valdi-jakac
Klemen Bunderla in Valdi Jakac
Arhiv naročnika

Koper kot energetska vstopna točka

Vzpostavitev Sermina ni pomenila zgolj preboja za Petrol, temveč je močno povečala tudi strateški pomen Kopra. Leta 1975 je tamkajšnji pomol za tankerje uvrstil Koper med najpomembnejša petrolejska pristanišča Jugoslavije. Gorivo, skladiščeno v Serminu, ni napajalo le slovenskega trga, ampak tudi Bosanski Brod, Lendavo, celo nekatere uporabnike v Avstriji.

Tudi danes terminal ohranja svojo regionalno vlogo. Letno sprejme od 100 do 130 tankerjev, razpolovljene kapacitete pa omogočajo skladiščenje za Zavod za blagovne rezerve in komercialno prodajo.

Več kot 9.000 ton goriva dnevno

Načrtovana pretočnost ni ostala le na papirju. Kamionska polnilnica na Serminu lahko vsak dan napolni do 360 avtocistern, kar skupno nanese do kar 9.300 ton goriva dnevno. Ob tem terminal dnevno oskrbuje tudi 4 do 6 železniških garnitur, ki energente prepeljejo v notranja skladišča, od tam pa naprej po državi.

Podatki za leto 2023 kažejo najvišjo porabo goriv v zadnjem desetletju, kar pomeni, da pomen terminala nikakor ne upada, temveč raste.

Digitalna transformacija za večjo odpornost

Današnji Sermin ni več zgolj skladišče, ampak digitalno upravljan logistični sistem. Vsak liter goriva je pod stalnim nadzorom. V nadzornem centru spremljajo ladijske prihode, premike goriv, polnjenje cistern in raven zalog – vse v realnem času.

Kot pojasni Valdi Jakac, vodja upravljanja pomorskih in rečnih skladišč, je vsak segment terminala del nadzorovanega sistema. »Večino goriva odpošljemo z vlaki v notranjost države,« razloži Jakac, »a glavnino dnevnega prometa predstavljajo cisterne, ki se tukaj natovorijo.«

Od pandemije naprej je Petrol izvedel številne prenove logistike: uveden je bil 24/7 sistem, optimizacija transportnih poti, tiho nočno polnjenje ter boljše usklajevanje z urbanim okoljem.

sermin, terminal-instalacija-sermin, terminal, gorivo, nadzorni-center, nadzor, logistika, petrol, klemen-bunderla, valdi-jakac
Sermin – prva postojanka goriva in strateška točka slovenskega energetskega utripa.
Arhiv naročnika

Tihi velikan z odgovornostjo do prihodnosti

Sermin je hkrati tudi primer dobre prakse, kako lahko energetska infrastruktura deluje tiho, učinkovito in okolju prijazno. Kljub impresivnim številkam – več kot 3,4 milijona ton energentov letno – deluje skoraj neopazno, vendar z izjemno zanesljivostjo.

To je infrastruktura, ki ne sme zatajiti – niti v času kriz, pandemij ali globalnih izpadov. Zato ni presenetljivo, da Sermin danes velja za ključno točko energetske odpornosti države.

Tam, kjer se srečata tradicija in inovacija

Petrol se je že pred več kot pol stoletja odločil za sistemski pristop k energetiki in Sermin je njegov najvidnejši rezultat. Terminal, zgrajen leta 1968, ostaja jedro slovenske energetske verige je danes posodobljen, avtomatiziran in digitaliziran.

Vsak liter goriva, ki potuje proti slovenskim črpalkam, skoraj zagotovo začne svojo pot prav tukaj, v Serminu. V kraju, kjer se prepletata zgodovinski pogum in sodobna vizija.

Sermin je več kot logistični terminal. Je simbol zanesljivosti, premišljenega razvoja in tihe, a ključne vloge v vsakdanjem življenju.

Klemen Bunderla na terminalu Sermin

Klemen Bunderla na terminalu Sermin Foto: Arhiv naročnika

Deli na

Kje se nas sliši:

  • | 94.9 MHz | Ljubljana z okolico
  • | 95.5 MHz | Novo mesto z okolico
  • | 95.5 MHz | Celje z okolico
  • | 96.7 MHz | Sevnica (Posavje)
  • | 95.9 MHz | Brežice, Krško (Posavje)
  • | 88.7 MHz | Dobova, Bizeljsko
  • | Preko sistema DAB+ | po vsej Sloveniji

Kje smo vidni:

  • | Telekom | Kanal 21
  • | T-2 | Kanal 16
  • | A1 | Kanal 24
  • Večina ostalih kabelskih operaterjev
Radio veseljak logotip noga

Vse pravice pridržane © 2025