V epizodi 187 AIDEA podkasta bo Klemen Selaković gostil dr. Jureta Leskovca, enega vodilnih svetovnih strokovnjakov na področju umetne inteligence in računalniških omrežij, profesorja na Univerzi Stanford v ZDA. Dr. Leskovec, ki je svojo pot začel na FRI v Ljubljani in preko številnih mednarodnih praks prišel do doktorata na Carnegie Mellon, z nami deli svoj edinstven pogled na preteklost, sedanjost in prihodnost umetne inteligence. Pogovor se osredotoča na ključna vprašanja razvoja AI, njen vpliv na družbo, izzive, ki jih prinaša, in potencial, da preoblikuje naše življenje in delo.
Izjemna življenjska in karierna pot dr. Jureta Leskovca se je začela v petem razredu osnovne šole, ko sta z očetom združila prihranke za nakup prvega računalnika, vrednega "dvesto nemških mark". Kljub temu, da noben od njegovih staršev ni bil "v IT-ju", ga je gnala radovednost do programiranja. Učitelj Pečovnik je v osnovni šoli organiziral programerski krožek, kjer so se učili Pascala, in dr. Leskovec je bil na tekmovanjih "relativno dober". Njegove zmage na državnih tekmovanjih v srednji šoli so mu omogočile, da je "dvakrat, dve poleti" preživel "v Ameriki" na poletnih praksah pri podjetju Hermes SoftLab, ki je takrat sodelovalo s Hewlett Packardom. Članek bi poudaril, kako je nenehno vlagal v znanje namesto v zaslužek, saj "nobeno poletje nisem imel počitnic, sem šel pač nekam delati za tisti poletje in se učiti". Po študiju računalništva na FRI v Ljubljani se je prijavil na doktorat na Carnegie Mellon in Cornell, kjer je bil na Carnegie Mellon sprejet, ter nato dobil ponudbo za profesorsko mesto na Stanfordu.
Tveganja, kot so "halucinacije" modelov, kjer AI "zhalucinira dokaze, zhalucinira website, zhalucinira linke, kaj kaj ne obstaja". O "superinteligenci" (koncept Nicka Bostroma , "sova nas bo pojedla"), kjer bolj inteligenten sistem manipulira manj inteligentnega. Dr. Leskovec sicer meni, da smo "še zelo daljši od tega" , a opozarja, da je ključno vprašanje "alignmenta" – usklajenosti vrednot AI s človeškimi vrednotami. Ko gre AI "šlo narobe" (kot je Google Gemini generiral "črne ustanovitelje Amerike"), kar poudarja potrebo po "pazljivosti" in "quality controlu" ter ozaveščenosti uporabnikov o limitih tehnologije.
Epizoda 187 AIDEA podkasta prinaša vpogled v globalno tekmo v razvoju umetne inteligence, kjer se prepletata ekonomska rast in inovacije. Dr. Jure Leskovec analizira konkurenco med ZDA in Kitajsko, kjer ZDA izstopajo s svojim "bottom-up" pristopom, ki spodbuja "brbotanje", "raznolikost" in "vitalnost". Kitajska sicer "zelo hitro stvari dobro naredijo", vendar ji manjka ta organska rast. Članek bi se poglobil tudi v "inovatorjevo dilemo", ki pesti gigante, kot je Google, saj jim njihov osnovni, donosen posel (oglaševanje) preprečuje hitre inovacije na področju AI. Microsoft pa je, nasprotno, "impresivno" objel AI revolucijo in soustvaril OpenAI. Nvidia monopolizira trg s svojim "hardwareom in softwareom skupaj" , medtem ko Facebook (Meta) vlaga v odprtokodne modele, a je trenutno v "zaostanku".
Ključni nasvet dr. Jureta Leskovca za mlade: V svetu, ki ga preoblikuje AI, je ključnega pomena "tehnološka pismenost" – razumeti, kako AI deluje, ga znati uporabljati in se zavedati njegovih zmožnosti in omejitev. Kljub temu, da ni nujno, da vsi postanejo programerji ali računalničarji, je razumevanje AI nujno, saj bo "naš sopotnik in je že naš sopotnik". Poleg tega je pomembno "vlagati v taka znanja, ki so komplementarna AI-ju" – to so "človeški stiki, človeške vrednote, komunikacija z ljudmi". Članek bi tako poudaril dualni pristop k izobraževanju in razvoju veščin, ki bodo posameznikom omogočile prosperirati v prihodnosti, kjer se bo digitalno prepletalo s človeškim.
Dr. Jure Leskovec bo gost v podkastu Aidea ta četrtek 20.julija ob 20.30 na TV Veseljak golica, ponovitev pa v nedeljo ob 21.30.