Veseljaki smo Anžeta spremljali že ves teden – od priprav in petkovega skupnega treninga z voditelji do ekskluzivnega prenosa Anžetovega teka na Ljubljanskem maratonu v živo, kjer so gledalci lahko doživeli vsak njegov korak.
Anže je voditeljici Evi Šolinc najprej priznal, da se dan po maratonu še vedno počuti poln adrenalina. Domači gasilci in krajani so mu namreč pripravili “likof” ter mu ob prihodu domov postavili špalir.
“Počutil sem se kot največji športni zvezdnik,” je dejal in se ob tem iskreno zahvalil vsem, ki so ga spremljali. Adrenalin ga še ni zapustil: ponoči se je zbudil ob treh in, kot pravi, so se mu misli kar naprej vračale k maratonu.
“Ne vem še, kdaj bo čas za počitek,” se je nasmehnil. “Danes imam še en špil, ni še čas za počitek.”
Skrbi so bile odveč
Pred začetkom ga je najbolj skrbelo vreme, saj je pričakoval hladno jutro, a se je že po nekaj kilometrih izkazalo, da so bile razmere odlične. Rokavice so bile skoraj odveč, harmoniko je lahko igral brez težav.
Več skrbi mu je povzročala oprema. Na 11. kilometru se mu je zlomilo stojalo za kamero na harmoniki, a je njegova ekipa hitro priskočila na pomoč. “Bili so tako profesionalni, da so se odpovedali celo pijači, samo da so pravočasno zamenjali del,” se je pošalil Anže.
Uresničil svoje napovedi
Na štart se je podal zadnji, da bi se izognil gneči 13 tisoč tekačev. Medtem ko je bil uradni štart ob devetih, je on štartno črto prečkal šele dvajset minut kasneje. Njegov uradni čas od štarta do cilja je bil 4 ure in 26 minut, kar pomeni, da je svojo napoved zadel skoraj v minuto natančno.
Kot je priznal Evi, je moral med tekom ves čas spremljati tempo – približno šest minut in dvajset sekund na kilometer. “Težko je bilo sam sebe opominjati, da ne grem prehitro, ker te navijači kar ponesejo,” je povedal in dodal, da je bilo vzdušje v Ljubljani res enkratno.
“Bil sem že na maratonih v Rimu in Parizu, ampak ljubljanski je nekaj posebnega – ljudje so navijali iz stanovanj, balkonov, lokalov … povsod.”
Brez odmora
Čeprav bi lahko po pravilih Guinnessove knjige rekordov po eni uri teka vzel petminutni odmor, se ni ustavil niti enkrat – razen takrat, ko se mu je zlomilo stojalo.
“Pri 33. kilometru sem se spomnil, da imam še neizkoriščene pavze, ampak se mi je zdelo butasto, da bi se ustavil za zadnjih osem kilometrov,” se je nasmehnil.
“Dobro sem se počutil, krize pa, hvalabogu, nisem imel.” Poskrbel je za hidracijo in sladkor, da mu energije ni zmanjkalo.
Že na začetku ga je navdihnil 78-letni tekač, ki je tekel svoj deseti maraton – »to je bila prava motivacija«, pravi Anže.
Posebej ga je presenetilo, kako prijazno so ga sprejeli ostali tekači. “Bal sem se, da bom komu z igranjem porušil ritem, ampak nisem videl niti enega nezadovoljnega obraza. Po eni strani mi je maraton kar prehitro minil,” je priznal.
Ob tem je poudaril, da mu največ pomeni, da se je prav s tem podvigom še bolj pokazala ljubezen do slovenske glasbe: »Lepo je, da se je prav v Ljubljani zgodila taka etno-zavedna stvar.«
Shujšal 4 kilograme
Po pravilih Guinnessove knjige rekordov se je moral Anže stehtati pred in po maratonu – tehtnica je pokazala kar štiri kilograme razlike. “Še mene je presenetilo, nisem pričakoval, da jih bom toliko izgubil,” je povedal z nasmehom.