Belokranjski pesnici Faniki Požek so 16. oktobra, na dan, ko bi praznovala svoj 78. rojstni dan, v Adlešičih, na tamkajšnji podružnični osnovni šoli postavili spominsko ploščo.
Ideja se je v imenu pesnikov domače glasbe porodila Franciju Smrekarju, ki je bil iniciator in glavna gonilna sila tega projekta. Ni veliko pesnikov, ki bi si zaslužilo takšno obeležje, ampak Fanika Požek si ga je. Tako je menila tudi zbrana množica domačinov, prijateljev, sorodnikov, kot tudi znanih obrazov domače glasbe.
Tam smo srečali člane Ansambla Tonija Verderberja in Slavka Pluta, ki sta na dogodku tudi zaigrala. V imenu Ansambla Lojzeta Slaka sta prišla Andrej Bergant in Ivanka Slak, soproga pokojnega Lojzeta Slaka. Dogodka so se udeležili tudi Slavko Podboj, Vlado Matkovič, harmonikar Fantov z vseh vetrov , Peter Fink, Andrej Bajuk, in pisci besedil Matej Kocjančič, Matej Trstenjak, Franci Smrekar, stanovski kolegi Fanike Požek.
Belokranjski harmonikarji: Simon Golobič, Vlado Matkovič in Slavko Plut
Na govorniškem odru sta spregovorila Andrej Bergant in Franci Smrekar. Oba sta bila sklepčna, da je prav Fanika Požek tista, ki je med vsemi znanimi avtorji za Ansambel Lojzeta Slaka napisala najlepše pesnitve. Po njunih pričevanjih je to odločno zagovarjal tudi godec vseh godcev, Lojze Slak, ki je v Faniki Požek prvi odkril in uglasbil pesniško dušo.
Navdih za pesnitev besedila Mavrica, ki ga je Lojze Slak uglasbil leta 1976, je Fanika dobila že v otroških letih.
Ko se je po plohi na nebu prikazala mavrica, je mlada Fanika stekla do očeta in ga z navdušenjem ogovorila: "Glej mavrico!!!"
Oče se je nasmejal in ji dejal: "Teci, teci le za njo." In ta navdih je Faniki zadostoval za nastanek pesnitve ene izmed velikih uspešnic za Ansambel Lojzeta Slaka.
Četudi so na dogodku odkrili spominsko obeležje, je treba priznati, da si je Fanika svojstven pesniški spomenik že zdavnaj postavila kar sama. Njena avtorska dela niso besedila, ampak pesnitve v pravem pomenu besede. Klena belokranjska duša, polna iskrenosti, topline in poštenosti je svoje življenje, občutenja in vse kar je v življenju doživljala, prelila v pesnitve. Njen avtorski talent je bil poseben, drugačen od ostalih poznanih.
Na otvoritev spominskega obeležja sta prišla tudi Gregor in Vanesa Požek, otroka pesnice Fanike Požek.
Tako kot smo vedno prepoznali zven harmonike Lojzeta Slaka, tako smo prepoznali pesnitev Fanike Požek.
Imela je edinstven pesniški karakter, ki je bil razumljiv tako preprostemu človeku, hkrati pa tudi tako pesniško dodelan, da je Fanika nehote opozorila nase tudi pred stroko. Fanika nikoli ni ustvarjala načrtno. Tudi masovna avtorska ustvarjanja je niso zanimala. Takšno pisanje je obsojala, ker je vedela, da ni iskreno in se ljudi ne bo dotaknilo. Sama sebi je bila največji kritik, večji od ljudstva.
Pesnica Fanika Požek
Znani Belokranjski avtorski tandem: Fanika Požek in Toni Verderber
Ustvarjala je takrat, ko je navdih za temo zorel in dozorel. Njena pesnitve še danes poosebljajo življenje, ki ga živimo.
Hvaležni smo vsem skladateljem in izvajalcem, ki so s Faniko sodelovali in s tem na svoj način Fanikino besedo popeljali do src ljudi. Tudi zato Faniko še danes pozna širna Slovenija in jo odločno povezujejo z Deželico sonca in grozdja, z deželo belih brez, belih noš in srčnih ljudi. Fanika Požek ostaja eden močnejših simbolov Bele Krajine.
To veste tudi vsi tisti, ki spremljate Veseljaka. Tam se z melodijami, ki so nastale na njene pesnitve, hvaležno srečujemo vsakodnevno – tako ustvarjalci programa, kot tudi tisti, ki nas spremljate. Mirno lahko rečemo, da Veseljak brez Fanike Požek ne bi bil isti in tako uspešen, kot je. Tudi v znak hvaležnosti in spoštovanja, ji Veseljaki v soboto, 22. novembra ob 18. uri, prirejamo v Športni dvorani Domžale velik koncert v čast in trajen spomin.
Prijazno vabljeni!
Najugodnejše vstopnice si lahko zagotovite na vseh Poštah, Petrolih in drugih prodajnih mestih Eventima.
Na voljo so tudi preko spleta:
https://www.eventim.si/artist/glas-harmonike/
