Vedno nasmejan in vedno pripravljen razdreti kakšno šalo, tak je Nejc Drobnič, ki že štiri leta razveseljuje in zbuja gledalce in poslušalce na Veseljaku.
Preverili smo tudi pri njegovih sodelavcih, vsi ga samo hvalijo in govorijo, kako dober in srčen človek je. In kako so veseli, da so ga dobili medse, v Veseljakovo družino.
Nejc o svoji poti pravi takole: »Iskreno, ko sem se podal na to pot in, ko sem na povabilo Simona Golobiča privolil v sestanek z Janjo Ulaga in Matjažem Knezom, niti približno nisem vedel, v kako lep svet se podajam in kaj vse mi bo to srečanje prineslo. Simon je tisti, ki mi je pisal in rekel, da me vidi na Veseljaku, kot nekoga, ki razume poslušalca, ki pozna kakšen ansambel več kot samo osnovne tri in, ki predvsem ljubi slovensko.«
Prijateljstvo šteje
In o tem, kako je vstopil v čisto nov svet: »Vstopil sem v svet, ki mi je bil do prej nepredstavljivo oddaljen, lagal bi, če bi rekel, da si ga nisem želel, ampak, da se bodo nadaljnji dogodki tako hitro odvijali, si niti v sanjah nisem mislil. Nekaj vaj v snemalnici z producentom Matjažem Knezom, nekaj uvodnih vklopov v eter z Ajdo Mlakar, in 17. decembra so me vrgli v bazen radijskega etra, kjer sem ostal do danes. Večno bom hvaležen za ekipo, kot jo imam skupaj z Janjo Ulaga, Nino Cestnik Pavlič in producentom "Matotom", (Matjažem Knezom, op. a.), s katerimi skupaj ustvarjamo Jutranjo Budnico, Poštarja Lojza, Ribnčana Urbana in še kaj bi se našlo.
Ja, od slike izpred štirih let pa do danes, se mi je življenje spremenilo za vsaj 1000 odstotkov. Spoznal sem nove ljudi, s katerimi nismo samo sodelavci ampak tudi veliki prijatelji‼️ In to šteje. Lahko samo rečem, da so štiri leta na Veseljaku res minila, kot bi jih »brcnil čez prag«.
Nepredvidljiv, a srčen
Vse Nejčeve trditve in pohvale smo »preverili« še pri urednici Janji Ulaga, ki dela z njim že vsa ta štiri leta: "Zelo dobro se spominjam 1. decembra pred 4. leti, ko je naš Nejc začel zgodbo na Veseljaku. Vedeli smo, da je navihan, da mu nastopanje ne dela težav, da je njegov glas dovolj radijski in da si želimo z njim novo svežino v radijskem etru. V tem času se je zgodilo veliko. Postali smo prijatelji, Veseljak je postal prvi radio, ki ga tudi gledamo, on je postal tudi moj sovoditelj in celo moj kolega za pevskim mikrofonom. Za Nejca po teh letih še vedno lahko rečem, da je navihan, da nas pogosto spravi v smeh. Še vedno je pogosto nepredvidljiv, ampak ko mu razložim, da gre zares, vem, da nanj vedno lahko računam, se nanj zanesem, tako v službenih, kot zasebnih situacijah. Prišla sva celo tako daleč, da se lahko pogovoriva tudi o bolj občutljivih temah, pa si ne zameriva. Zagotovo je Nejc odraz tipičnega Veseljaka, ki si zlahka predstavlja naše poslušalce in gledalce na drugi strani in ravno zato jim je tako blizu. Vesela sem, da je vesolje tako uredilo, da je postal del naše Veseljakove družine.«
Lačen je čisto drugačen
Tudi Nina Cestnik Pavlič, njegova sovoditeljica in prijateljica, ima o Nejcu dobro mnenje: »Nejc ni moj prvi … sovoditelj ... haha. Je pa zagotovo eden od najbolj lačnih sovoditeljev.
Danes vem, da če je lačen, ne želim biti v njegovi bližini, ker takrat njegova sitnost na polno 'seka ven'. Ko pa je sit, je dečko 'na mestu'. Preračunljiv Ribničan ... haha, s krasno energijo. Zna prisluhnit, zna tudi zelo dobro zapet, zna dati za malico in pijačo in zna si vzeti čas za druge. Zato pa sva v teh letih tudi zares postala dobra prijatelja, kar se zagotovo pozna tudi v etru. Sem hvaležna zanj ... več pa ni!«
Kaj naj rečemo na vse te pohvale? Ne smemo pozabiti tudi na oddajo Ubrano po slovensko, ki jo suvereno in izvirno vodi. Nejcu želimo še veliko nasmejanih let, v življenju in na Veseljaku!