Elda Viler se je od odrov poslovila v velikem slogu

Poslovilni koncert Elda Viler je bil več kot zgolj slovo z odrov – bil je poklon slovenski popevki in njenemu izjemnemu opusu. Na valentinovo je pevka z občinstvom delila večer, prežet s toplino, hvaležnostjo in glasbo, ki že desetletja zaznamuje slovenski prostor. Nedavni prejem reda za zasluge Republike Slovenije je dogodku dodal še simbolno težo in potrdil njen neizbrisen prispevek k nacionalni kulturi.

Na odru so se ji pridružili številni glasbeni gostje, med njimi hči Ana Dežman, Nuša Derenda, Alenka Godec, Irena Vidic, Saša Lešnjek, skupini Pepel in kri in Modrijani, ter Revijski orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Patrik Greblo. Skupaj so obudili njene največje uspešnice, od zimzelene Lastovka do Ti si moja ljubezen in Včeraj, danes, jutri, ter tako poudarili razpon in trajnost njenega ustvarjanja.

Po Anini interpretaciji Moja strast in Sašini izvedbi Ta svet je oder zavzel pridih Istre. S skupino Šavrinke se je program simbolično vrnil v Eldino mladost v Koštaboni. Ljudska pesem Moja mati kuha kafe, ki jo je pevka rada prepevala že kot deklica, je v dvorano prinesla toplino in domačnost. Prizor z osličkom na odru, ki je pospremil tudi skladbo Osliček – pod katero se je podpisala Elda sama – je večeru dodal igrivost in pokazal, da slovo ni nujno zadržano in melanholično, temveč je lahko tudi iskreno praznovanje.

S pesmijo Klic srca, ki jo je Elda zapela skupaj s skupino Modrijani, je koncert osvetlil še njeno navezanost na narodnozabavno glasbo. Blaž Švab je ob tem delil anekdoto: skladba traja štiri minute in 32 sekund – natanko toliko je trajalo tudi studijsko snemanje, saj jo je Elda odpela brezhibno že v prvem poskusu. Za tem je Ana z izvedbo Ko svet je bil mlad znova potrdila svojo izrazno moč in samozavestno stopila v vlogo naslednice bogate glasbene dediščine.

Posebno noto je večeru dala povezanost generacij. Mlajše interpretke niso zgolj poustvarjale njenih skladb, temveč so jih predstavile z lastnim izrazom in spoštovanjem do izvirnika. Koncert je tako pokazal, da Eldine pesmi ne živijo le v spominu, temveč tudi v sodobnih interpretacijah.

Program je zajel različna obdobja in zvrsti njenega ustvarjanja – od popevkarskih uspešnic do ljudsko obarvanih skladb in narodnozabavnih ritmov. Prav ta slogovna širina potrjuje, da Elda Viler ni bila le interpretka enega časa, temveč umetnica, ki je soustvarjala glasbeno identiteto prostora.

Večer se je sklenil z eno njenih najbolj prepoznavnih pesmi, ki jo je zapela skupaj s hčerjo. Stoječe ovacije so bile jasen znak, da se pevka morda poslavlja od koncertnih odrov, ne pa tudi od poslušalcev. Njene pesmi ostajajo – kot del skupnega spomina in kot trajen pečat slovenske popevke.