A tragedija mu ni vzela poguma. Vsak dan skuša izkoristiti kar najbolje in, kot pravi sam, uživati življenje po svojih najboljših močeh. Pred nesrečo je z družino rad smučal, sicer rekreativno, a z velikim veseljem. Pred njim je že tretji paralimpijski nastop.
Prav ta obljuba je postala njegova motivacija. Takoj ko je začel rehabilitacijo, je bil njegov glavni cilj jasen - vrniti se na sneg in začeti trenirati paraalpsko smučanje. Letos Jernej odhaja že na svoje tretje paralimpijske igre.
Ob tem mu mama sporoča: ''Jernej, to so že tvoje tretje paralimpijske igre. Tako kot prvič ti predvsem želim, da uživaš v tem, kar počneš najraje v življenju. Uspehi kakršnikoli že bodo, pa veš, da je mami tvoja največja navijačica.''
Presenečenje, ki ga ni pričakoval
Kot majhen fantek, ki je po prometni nesreči obležal v bolniški postelji, je v tistem času nenehno poslušal Ferrari polko skupine Čuki in bil navdušen nad Ferrari znakom na mehu harmonike Matjaža Končana. Želel si ga je videti v živo. Prav zato je bilo presenečenje v studiu še toliko večje, ko je skozi vrata stopil njegov birmanski boter Matjaž Končan. Jernej je ob njegovem prihodu za trenutek kar obstal in ostal brez besed.
Zanimivo je, da sta bila še dan pred Jernejevim gostovanjem skupaj na družinskem praznovanju, njuna zgodba pa sega mnogo let nazaj. Matjaž se njunega prvega srečanja spominja takole: ''Z Jernejem sva se spoznala po prometni nesreči. Čuki smo tisto leto ravno posneli Ferrari polko in Jernej je bil takrat nor na Ferrari polko. Ko je bil tri tedne v komi, so me poklicali iz kliničnega centra, ali bi lahko k enemu fantu prišel s Ferrari harmoniko, ker bi rad videl Ferrari znak, ki je na harmoniki. In seveda, ko človek sliši tako zgodbo, ne more reči ne, zato sem šel. Jernej je bil takrat v postelji. Bilo je en kup zdravnikov in medicinskih sester, jaz sem zaigral, on je malo zapel. Potem pa sva se čez kakšen mesec spet srečala na Soči, čisto po naključju in od takrat sva res prijatelja!''
Zanimalo nas je, kaj Jerneju ta poseben odnos pomeni danes. Čeprav nista v sorodu, sta se tako močno povezala, da je Matjaž Končan postal njegov birmanski boter. Še danes sta tesna prijatelja, povezana z izkušnjo, ki ju je zaznamovala za vse življenje. Jernej ob tem dodaja: ''Glede na to, da sem večino življenja odraščal brez očeta, eno tako vlogo čutim tudi pri Matjažu, tako da sem zelo vesel, da ga imam.''
Matjaž mu stoji ob strani tudi danes. Spremljal ga bo tudi v Cortini, kjer ga čakajo nove paralimpijske preizkušnje.