Posnetek predstavlja poklon dolgoletnemu prijateljstvu, glasbenemu sodelovanju in spoštovanju do glasbe izjemnega avtorja, Braneta Klavžarja.
Gregor Oblak prihaja iz Bojsnega pri Brežicah, kjer so se začeli tudi njegovi prvi glasbeni koraki. Prvi dve skladbi ga je naučil oče, nato pa se je igranja harmonike učil sam vse do približno 22. leta starosti. Prelomnico v njegovem glasbenem razvoju je pomenilo srečanje z Branetom Klavžarjem, s katerim je kmalu začel tudi sistematično glasbeno izobraževanje. Učenje je hitro napredovalo, Klavžar pa je postal njegov mentor in pomemben glasbeni vzornik.
Njuno poznanstvo sega več kot tri desetletja nazaj, v leto 1996. Takrat je bil Gregorjev oče predsednik Kulturnega društva Zabukovje, kjer so iskali ansambel za veselico. Doma so imeli Klavžarjevo prvo avdio kaseto, ki je Gregorja zelo navdušila – tako zaradi melodij kot tudi zaradi načina igranja. Skupaj z očetom sta se odločila, da poskusita najti glasbenika, ki ju je tako navdušil. Tako se je začela zgodba, ki se je kasneje razvila v dolgoletno prijateljstvo in glasbeno sodelovanje.
V preteklih letih sta bila Oblak in Klavžar pogosto skupaj. Klavžar je bil njegov učitelj, hkrati pa mu je dal številne nasvete pri glasbenem ustvarjanju. Veliko časa so preživeli tudi v družbi njegovih sosedov in prijateljev. Danes se zaradi številnih obveznosti srečujeta nekoliko redkeje, vendar še vedno rada najdeta čas drug za drugega – ob kavi, skupnem igranju in pogovorih o glasbi. Oblak poudarja, da Klavžarja izjemno spoštuje in ceni tako kot človeka kot tudi kot glasbenika ter mu je hvaležen za znanje, ki mu ga je predal.
Leta 1999 je Gregor Oblak ustanovil Ansambel Gregorja Oblaka, s katerim so izdali zgoščenko Stara harmonika. Na njej je bila večina njegovih avtorskih skladb, ansambel pa je deloval približno štiri leta. Kasneje, leta 2010, se je povezal še z dvema glasbenikoma in nastala je skupina Pravi trije plus, s katero so posneli štiri lastne skladbe. Tudi ta zasedba je delovala približno štiri leta, vendar zaradi slabega zdravstvenega stanja kitarista snemanja niso nadaljevali.
Istega leta je Oblak prejel tudi ponudbo za sodelovanje pri ansamblu Toneta Rusa. Po prvih skupnih vajah sta se glasbenika zelo dobro ujela, tudi glasovno, vendar se Oblak po tehtnem razmisleku za sodelovanje ni odločil – predvsem zaradi službenih obveznosti, oddaljenosti vaj in velikega števila nastopov.
Priložnostna zasedba, Gregor Oblak s prijateljema
V najnovejšem projektu je Oblak združil moči s prijateljema Tilnom Klavžarjem, ki igra bariton, in Francijem Mlakarjem, ki skrbi za kitarsko spremljavo. Skupaj so se lotili snemanja skladbe Po Sloveniji, ki jo Oblak že dolgo zelo rad igra.
Kot pravi, pozna pravzaprav vse Klavžarjeve skladbe – ima tudi obsežen arhiv njegovih del, številna besedila pa zna še danes na pamet. Oblak priznava, da je izbral precej zahtevno skladbo. Tudi sam je to spoznal med snemanjem, saj skladba ni tako enostavna, kot se morda sliši.
Kljub zahtevnosti je posnetek uspešno zaključen. Gregor Oblak je na končni izdelek ponosen in vesel, predvsem pa hvaležen Branetu Klavžarju za zaupanje ter za vso glasbeno znanje, ki mu ga je v letih prijateljstva in sodelovanja predal.