Te dni zagotovo tudi pri vas diši po potici, mize se šibijo pod dobrotami, a predvsem naj bo to čas za tisto, kar največ šteje: za družino, spomine in skupne trenutke.
Kako pa veliko noč doživljajo naši voditelji? Vsak po svoje, a vsem je skupno eno: tradicija, ki povezuje.
Janja Ulaga
Janja Ulaga pripoveduje, da je pri njih doma velika noč tesno povezana z dogajanjem v domači cerkvi, pa tudi z domačimi opravili. Tudi letos so se na četrtek pred veliko nočjo udeležili obreda, ko se zavežejo zvonovi in utihnejo orgle. Petek je namenjen barvanju pirhov in peki potice, sobota pa blagoslovu ognja in jedi. Nedeljsko jutro prinese velikonočni zajtrk, ko se zbere širša družina. Velikonočni zajček obišče predvsem najmlajše, starejši pa so, kot pravi, najbolj zadovoljni s šunko in hrenom.
Nejc Drobnič
Nejc pravi, da se pri njih vsako leto najbolj veselijo barvanja pirhov, predvsem otroci. Sam pa ima najlepši spomin na vsakoletno pripravo velikonočne košare, ki jo odnesejo k blagoslovu. Prav ti trenutki mu dajejo občutek, da je velika noč res poseben in lep čas.
Žiga Kvas
Za Žigo so praznikičas druženja in veselja, še posebej na velikonočno nedeljo, ko se že zgodaj zjutraj zberejo na skupnem zajtrku. Po njem pride na vrsto najljubši del za najmlajše – lov na darila velikonočnega zajčka, ki vsako leto po hiši ali vrtu skrije sladke dobrote. Velikonočni ponedeljek pa je pri njih bolj miren in namenjen počitku ter sproščenemu času z družino.
Ajda Mlakar
Ajda se z nostalgijo spominja let, ko sta bili z njimi še obe babici in je bila velika noč skoraj učbeniško tradicionalna. Posebej ji je ostala v spominu babičina potica, ki ni bila le sladica, ampak nepogrešljiv del praznikov. Veseli jo, da se je ta tradicija ohranila, saj danes potico pripravljata njena mama in teta. Čeprav zadnja leta velikonočni vikend včasih izkoristi tudi za krajši oddih, verjame, da je bistvo praznikov v tem, da si vzamemo čas za ljudi, ki jih imamo radi, in najdemo tudi trenutek notranjega miru.
Nika Svetlin
Nika se z nasmehom spominja otroštva, ko so s sorojenci barvali pirhe na posebni otroški mizi, ki je bila namenjena prav takim ustvarjalnim “packarijam”. Mama je vedno pripravila veliko košaro za blagoslov, otroci pa so imeli svojo manjšo, da so tudi sami sodelovali. Danes, ko sama ustvarja svoje praznične običaje, že načrtuje, kako bo letos pobarvala pirhe in morda spekla celo mini potico. Posebno mesto imajo pri njih tudi oblati, ki jih obožujejo še danes. Največ pa ji pomeni, da se družina zbere skupaj, saj, kot pravi, prav ti trenutki napolnijo srce in dajo največ energije.
Mateja Mohar
Mateja Mohar poudarja, da so pri njih zelo tradicionalni. V soboto odnesejo jedi k blagoslovu, v nedeljo pa se najprej udeležijo procesije in maše, šele nato sedejo k velikonočnemu zajtrku. Ostankov ne zavržejo – ti gredo v peč, jajčne lupine pa okoli hiše, saj naj bi hišo varovale pred kačami. Če je vreme lepo, se zabava nadaljuje zunaj z igro “sekanja pirhov” s kovanci, kjer tekmujejo, kdo bo z razdalje zadel pirh, naloga pa ni tako enostavna, kot se sliši.
Velika noč je tako tudi pri Veseljakovih voditeljih preplet tradicije, spominov in toplih družinskih trenutkov. In prav to je tisto, kar praznikom daje pravi pomen. Naj bo tako tudi pri vas.