Ko vesolje postane ogledalo časa
Epizoda AIDEA Podkast 219 z dr. Marušo Bradač se začne pri ideji, ki marsikomu odpre povsem novo perspektivo. V vsakdanjem življenju smo navajeni misliti, da stvari vidimo takoj, v istem trenutku, ko se zgodijo. Toda fizika svetlobe nas prisili v natančnejše razmišljanje.
Svetloba vedno potuje z zamikom
Svetloba ima končno hitrost, zato tudi pogled na nekaj, kar je oddaljeno le en meter, že vključuje majhen časovni zamik. Sogovornika torej ne vidimo natanko takšnega, kot je zdaj, ampak takšnega, kot je bil pred nekaj nanosekundami.
Pri Soncu ta zakonitost postane veliko bolj oprijemljiva. Če bi Sonce nenadoma “ugasnilo”, tega ne bi opazili takoj, temveč šele čez približno osem minut. Kar se sprva zdi le zanimiva miselna vaja, je v resnici eno od temeljnih načel kozmologije: dlje ko gledamo v vesolje, dlje v preteklost gledamo.
Kako iz tega sklepamo starost vidnega vesolja
Ta preprost princip pojasni tudi, kako lahko znanost govori o starosti vidnega vesolja. Z opazovanjem zelo oddaljenih objektov, z merjenjem njihovega gibanja in analizo svetlobe, ki jo od njih prejmemo, lahko raziskovalci sklepajo, kako se je vesolje širilo v preteklosti.
Na podlagi teh podatkov je mogoče oceniti, kdaj se je začelo naše vidno vesolje. V pogovoru slišimo številko približno 13,8 milijarde let.
Kaj pomeni meja opazovanja
Tu pa epizoda naredi pomemben intelektualni obrat. Ta številka ne pomeni, da vemo, kaj je bilo “pred tem”. Pomeni predvsem to, da od tam nimamo informacij, ker signali do nas ne dosežejo.
Znanost se zato pogosto srečuje z vprašanji, ki jih lahko povsem smiselno postavimo, vendar jim za zdaj ne znamo — in morda nikoli ne bomo mogli — dati preverljivega odgovora.
Neznanka kot del znanosti
Prav v tem je lepota epizode 219. Namesto da bi neznanke spreminjala v dramatične zaključke, pokaže, da je prav neznano pogosto najbolj ploden del raziskovanja.
Ko enkrat sprejmemo, da je vesolje časovno plastovito in da je svetloba nosilka zgodovine, se začnejo jasneje sestavljati tudi drugi pojmi: rdeči premik, razdalje, širjenje prostora in velika kozmološka vprašanja. Vsa ta zapletena področja v resnici izhajajo iz enega samega, na videz majhnega dejstva: informacija potrebuje čas, da pride do nas.
Ne zamudite pogovorne oddaje Aidea nocoj ob 21.30 na TV Veseljak Golica.