Včasih nastanejo najlepši glasbeni trenutki povsem spontano. Brez priprav, brez odra in brez posebnega dogovora. Samo harmonika, melodija in veselje do glasbe. Prav takšen prisrčen trenutek se je zgodil 9. avgusta na praznovanju 40. rojstnega dne Živine tete Suzane, kjer je mlada harmonikarka Živa s svojim igranjem poskrbela za posebno glasbeno presenečenje.
Živa, učenka harmonikarja Gašperja Brunskoleta, je zaigrala skladbo Žarek sreče, ki je močno zaznamovala ustvarjanje ansambla Fantje z vseh vetrov. A med poslušalci je bil nekdo, ki je to melodijo poznal še posebej dobro – harmonikar tega ansambla, Vlado Matkovič.
Ko je zaslišal prve tone, ni dolgo ostal le poslušalec. Vzel je svojo harmoniko in se sredi skladbe spontano pridružil Živi.
Njuno skupno igranje je navdušilo zbrane, še posebej lep pa je bil pogled na Vlada, ki je z zanimanjem in očitnim veseljem spremljal mlado harmonikarko. Živa je s svojim igranjem nanj naredila velik vtis. In prav v tem je čar glasbe – ko melodije, ki so nekoč zaznamovale eno generacijo, z veseljem zaigra nekdo iz nove.
»Ko melodija poveže dve generaciji, veš, da bo glasba živela naprej,« so zapisali ob dogodku. In težko bi ta trenutek opisali lepše. Za vsakega glasbenika je namreč posebno priznanje, ko vidi, da njegove melodije živijo naprej in jih z enakim veseljem igra nova generacija.
Živina mamica pa je ob tem nekoliko skromno pripomnila, da pravzaprav ni bilo nič tako posebnega. Vlado se namreč ob postavljanju smrek in brez za okrogle rojstne dneve v njihovem okolišu pogosto pridruži s svojo harmoniko in tako poskrbi za še boljše vzdušje. Tokrat so brezo postavljali Suzani za njen 40. rojstni dan, Živa pa je, kot pravi mamica, na takšnih dogodkih vedno brez treme in rada zaigra.
Še posebej vesela pa je, kadar lahko zaigra skupaj z Vladom. Nič čudnega – Živa ga namreč zelo občuduje in se z velikim veseljem uči skladb Fantov z vseh vetrov.
In morda je prav zato njun skupni nastop še toliko lepši. Za Vlada je bilo gotovo posebno doživetje slišati mlado glasbenico, ki z veseljem oživlja melodije, ki so spremljale njegovo glasbeno pot. Za Živo pa je bil to zagotovo eden tistih trenutkov, ki si jih bo zapomnila.
In prav v takšnih trenutkih se pokaže, da lepa glasba zares nima generacijskih meja. Melodija gre iz roda v rod, harmonika pa tudi zlepa še ne bo utihnila. 🪗❤️