Na odru Noči Modrijanov 2026 se je zgodila zaroka

Modrijani so po 26 letih delovanja znova dokazali, da Noč Modrijanov že dolgo ni več le njihov koncert. Je praznik slovenske glasbe, ki je letos kar dvakrat napolnil Areno Stožice. Četrtkov in petkov večer sta obiskovalcem ponudila enak program, Veseljakova ekipa pa je bila z njimi že na prvem večeru.

Da pripravljajo nekaj velikega, je bilo jasno že pred začetkom. Napovedovali so največji oder v zgodovini prireditve. Več kot 19 metrov visoko konstrukcijo z dvižnimi ploščadmi, sistemom tunelov in več kot tisoč lučmi. In napovedi niso bile pretirane.

Velik del scene je bil izdelan iz lesa, nad odrom pa so se dvigovale ogromne konstrukcije v obliki satovja. Oder so postavljali kar osem dni, dneve in noči, pri pripravah pa so pomagali tudi številni prostovoljci. Samo v enem večeru jih je bilo okoli 70, nekateri so se Modrijanom za pomoč javili kar sami. Med njimi so bili tudi gasilci iz Miklavža pri Ormožu.

Oder je bil zasnovan tako, da so se na njem lahko hkrati zvrstili celotni ansambli, orkestri in večje skupine nastopajočih. V središču vsega pa seveda Modrijani; Blaž Švab, Rok Švab, Peter Oset in Franjo Oset, ki so bili na odru praktično neprekinjeno štiri ure.

Čeprav imajo za seboj 26 let odrov, nastopov in največjih dvoran, jih pred letošnjo Nočjo Modrijanov trema ni obšla. ''Na odru je bilo najprej ogromno, ogromno treme, kot da ne bi igrali 26 let. Potem se je to nekako umirilo in smo normalno delali naprej. In to cele štiri ure,'' nam je po koncertu zaupal Peter Oset.

V štirih urah so se na odru srečale različne generacije slovenske glasbe in kombinacije, ki jih obiskovalci ne slišijo vsak dan. Z Modrijani so nastopili Štirje kovači, Alfi Nipič, Elda Viler, Oto Pestner, Magnifico, Žan Serčič, Fehtarji, Vili Resnik, Miran Rudan in Bojan Cvjetićanin ter številni drugi.

Med nastopajočimi je bilo tudi pet prejemnikov državnega odlikovanja red za zasluge in trije Guinnessovi rekorderji. Veliko prostora so namenili tudi mladim, približno 250 pevcev iz 50 ansamblov se je združilo v velikem skupnem zboru, na odru pa je zapelo tudi 200 gasilk in gasilcev.

Ob vsem glasbenem spektaklu pa je imela letošnja Noč Modrijanov tudi precej bolj osebno sporočilo. Skozi zgodbe nastopajočih so spomnili na pogum, vztrajnost, minljivost in na to, da stvari v življenju niso samoumevne. O svojih izkušnjah so spregovorili otroci in mladostniki z Inštituta Zlata pentljica, nastopila pa sta tudi harmonikarja Tilen Kogovšek, ki je slep in Gašper Jelenc, ki po hudi poškodbi roke harmoniko igra s tremi prsti.

Eden najbolj osebnih trenutkov večera je pripadel Roku Švabu. Na velikem odru sta se mu pridružila njegova otroka Nejli in Staš Švab, ki sta prvič nastopila na Noči Modrijanov. Nagovorila sta polne Stožice, nato pa skupaj z Modrijani in Andrejem Bergantom zapela Slakove legendarne Čebelice.

Čeprav sta bila v središču pozornosti otroka, je imel največ treme očitno kar oče. ''Seveda sem ponosen. Moram pa reči, da sem imel po moje večjo tremo kot onadva, ker gledati svoja otroka na tako velikem odru … Bil sem malo ganjen, malo mi je šlo na jok,'' nam je zaupal Rok Švab. Kot pravi, Nejli in Staš pred nastopom nista pretirano vadila, sta pa svojo nalogo vzela zelo resno in se nanjo dobro pripravila. Po njegovih besedah sta tudi sicer prava mala veseljaka.

In prav prihod nove generacije se je lepo povezal z eno glavnih niti letošnje Noči Modrijanov - s spoštovanjem do generacij, ki so bile tukaj pred njimi.

Modrijani namreč nikoli niso skrivali, kako pomembno vlogo so na njihovi poti odigrale njihove družine. Letos so temu dali še posebej velik poudarek. Letošnjo Noč Modrijanov so v celoti posvetili atu Modrijanov Petru Švabu, ki jih spremlja že vseh 26 let njihove glasbene poti in je bil z njimi na približno 5.200 nastopih.

Blaž ob tem poudarja, da zasluge še zdaleč ne pripadajo le enemu človeku. ''Treba je biti zelo odkrit. Zaslužni so vsi starši, tudi naše mame, vsi naši očetje. Ati je pa na špilih z nami in največ vidi tudi kakšnih kozlarij in lumparij. Moraš ga pohvaliti, da ne pove vsega, kar na špilih vidi,'' se je pošalil.

Nato pa dodal precej bolj resno misel: ''Je vzornik vseh in vem, da ima ostale štiri enako rad kot mene. Danes smo se spomnili vseh naših prednikov, vseh naših staršev, ki so bili tudi glasbeniki, Milanovega očeta od Roka in Ivanovega od Franjota. Brez staršev ne bi bilo nas. Zdaj pa moramo mi naprej delati na otrocih.''

In kaj na vse skupaj pravi človek, ki je bil zraven že takrat, ko Stožic, tisočih luči in večmetrskih odrov ni bilo niti v najbolj divjih sanjah? Peter Švab, ki ga mnogi poznajo kar kot ata Modrijanov, je tudi pri letošnji izvedbi zavihal rokave. V dvorani je bil vseh osem dni postavljanja scene, pri delu pa jo je odnesel celo z manjšo poškodbo. 

Ko govori o začetkih Modrijanov, pred očmi nima velikih glasbenih zvezd, ampak skupino fantov, ki jih je zanimalo marsikaj drugega. ''To so bili navadni kmečki fantje, ki so nogomet igrali, potem so šli malo na harmonike, pa spet nogomet in spet harmonike. Vmes smo kakšne palačinke spekli. Zdaj pa je to šlo nekam … Ne vem, samo šlo je,'' se spominja.

In nekaj tistih mladih pobalinov je v njih, kot pravi, ostalo še danes: ''Včasih imamo na veselicah tudi kakšne take dogodivščine, da se malo nazaj spominjamo. Rok ima stalno nekaj, da se še dostikrat nasmejimo.''

Peter se dobro spominja tudi časov, ko so bili fantje stari komaj 13 ali 14 let in je bila njegova vloga precej širša od prevažanja na nastope: ''Jaz sem moral še katerim drugim iti na govorilne ure v šolo, ne samo svojim. Nihče od nas si ni mislil, da bo to toliko zraslo.''

Prva Noč Modrijanov se je zgodila leta 2002 na Dobrni, pred Zdraviliškim domom. Takrat fantje niso imeli niti vozniških izpitov, zato so velik del organizacije in vsega, kar je sodilo zraven, prevzemali starši. ''Takrat sem moral še več narediti, ker oni niso imeli ne izpitov za avto, ampak takrat sta bila še dva očeta, ki ju danes žal ni več,'' se spominja Peter.

Več kot dve desetletji pozneje je zgodba povsem drugačna. Noč Modrijanov je bila razprodana že od začetka leta, za izvedbo pa danes skrbi ogromna ekipa ljudi. Toda vez z začetki očitno ostaja.

Morda je prav zato ob vseh lučeh, ogromnem odru in glasbenih presenečenjih eden najmočnejših vtisov letošnje Noči Modrijanov ostal precej preprost: za zgodbo, ki jo danes gledajo polne Stožice, stojijo desetletja dela in ljudje, ki so bili zraven že takrat, ko so bili Modrijani še fantje s harmonikami in nogometno žogo. Za piko na i pa letošnja Noč Modrijanov ni poskrbela le z glasbo.

Letošnja Noč Modrijanov bo dvema obiskovalcema ostala v še posebej lepem spominu. Na petkovem večeru se je v Stožicah zgodila tudi zaroka Lucije Dolar in Martina Račiča iz Trbovelj. Par, katerega skupna zgodba se je začela prav na koncertu Modrijanov, si je želel tudi ta pomemben življenjski trenutek doživeti na odru Noči Modrijanov.