»Uspešnica nastane, ko se pevec poklopi s pravo pesmijo v pravem trenutku! Včasih začutim, da bo neka pesem uspešnica. Tako je bilo s skladbo Ne gane me, zdaj pa mi je uspelo s skladbo Evo mene,« pravi glasbenik, ki je zaradi uspešnice doživel že prav nenavadne stvari. »Zadnjič sem bil v trgovskem središču, kjer sem iskal neko trgovino. Ustavil sem varnostnika, ki mi je prijazno pokazal, kje je ta prodajalna. Ko sem se vračal mimo njega, mu je kolega prek postaje govoril 'evo mene', on pa je odgovarjal 'evo njega'. Obrnil sem se in se začel smejati, on pa je bil smrtno resen, saj je bil vendar v službi, toda jasno je bilo, da sta se dogovorila, da bi me presenetila,« se je smejal glasbenik.
Wernerjeva turneja se bo začela 12. februarja s koncertom v Hali Tivoli, do takrat bo izšla tudi nova plošča, ki se bo ekskluzivno prodajala le na koncertih. Naslov plošče bo Evo mene, čeprav je bilo sprva mišljeno, da se bo imenovala Opa. Koncertna turneja se bo nadaljevala 13. februarja v dvorani Leona Štuklja v Novem mestu, 20. februarja v športnem centru Hit v Novi Gorici, 18. marca v dvorani Tabor v Mariboru, 19. marca pa boste Wernerja z gosti lahko slišali tudi v dvorani Golovec v Celju.
KDOR ČAKA, DOČAKA
Zanimivo je, da je pesem Evo mene stara že 17 let. »To pesem mi je takrat ponudil moj zelo dober prijatelj Marsel, nekdanji fant Maje Blagdan, ki je bila večkrat na mojih koncertnih turnejah. Takrat mi je dal na zgoščenki veliko različnih pesmi, ki jih je sam pisal. Spodbujal me je, naj uporabim katero, vendar nisem čutil, da bi bil pravi trenutek za te pesmi, čeprav mi je bila prav ta skladba zelo všeč. Lani sem posnel pesem Opa, po kateri se imenuje tudi turneja, pred kratkim pa je bila pesem Na kožo pisana kar sedem tednov zapored najbolj predvajana skladba v Sloveniji. S tem sem bil res zadovoljen in nisem niti razmišljal o kakšnih novih skladbah. Potem pa sem se vračal iz Ljubljane v Logatec in sem na radiu slišal pesem Šta ti dadoh Zdravka Čolića. To je prečudovita balada, ki je nisem mogel poslušati v miru, saj mi je ves čas zvonil telefon. Ko sem prišel v stanovanje, sem poiskal pesem na računalniku in končno poslušal pesem v miru. Pogledal sem, kdo je avtor, in ugotovil, da je prav Marsel. Takrat sem se spomnil na njegovo zgoščenko. Z ženo Andrejo sva poiskala to zgoščenko in poklical sem ga, on pa je bil takoj navdušen nad idejo, da bi zdaj zapel pesem Evo me. Povedal mi je, da je pesem zapel samo dvakrat in da se z njo v vsem tem času ni nič zgodilo, saj seveda nisem mogel vedeti, ali je ni vmes že kdo drug posnel. Morda ta pesem na Hrvaškem sploh ne bi bila uspešnica, morda ne bi bila uspešnica, če bi jo zapel drug izvajalec …« Pesem hrvaškega avtorja je bila seveda v hrvaščini, Werner pa že, odkar se je priselil v Slovenijo, poje v slovenskem jeziku, zato je tudi zdaj sprva mislil, da bi Andreja, ki skrbi za njegova besedila, pesem prepesnila. »Najprej smo želeli narediti pesem v slovenski verziji, saj stojim za tem, da sem slovenski izvajalec. Andreja je že začela pisati slovensko besedilo, potem pa sem se zbudil ob štirih zjutraj in si rekel, da je zdajšnje besedilo pravo za to pesem in da ne sme zveneti nič drugače. Povedal sem ji, da bomo posneli pesem v hrvaškem jeziku, saj sem čutil, da bo tako najbolje. Pesem je stilno malo drugačna od glasbe, ki sem jo delal do zdaj, čeprav še vedno ostajam pevec zabavne glasbe, saj si želim zabavati ljudi.«
BIL JE V ŠOKU
Uspeh pesmi je Wernerja močno presenetil, kar dokazuje tudi to, da je turnejo poimenoval po prejšnji uspešnici Opa. »Celotno turnejo smo vezali na pesem Opa, potem pa se je le pet dni pred Aktualovim koncertom v Stožicah prvič na radiu zavrtela pesem Evo me, ki se je potem v teh nekaj dneh tako priljubila poslušalcem, da so jo nato pele celotne Stožice! Pesem sem zapel v živo, le ob spremljavi bas kitare, saj niti matrice še nisem imel! Bil sem šokiran, saj še nisem doživel, da bi v petih dneh ljudje tako dobro sprejeli kakšno pesem. Videospot se šele pripravlja, tiskajo se majice, pesem pa je že velika uspešnica,« je kar malo v šoku pripovedoval glasbenik, ki je mislil, da ga po vseh letih ustvarjanja nič več ne more presenetiti.
