Negujejo stare domače običaje
Zjutraj na veliko soboto jim sosed prinese tlečo »žegnano« gobo iz cerkve, od katere se kadi.
To je tudi stari običaj, ki naj bi varoval ljudi in hišo pred nezgodami.
Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Hermino Šegovc, ki nam je zaupala, kako je bilo, ko je že kot otrok čutila praznično vznemirjenje in pričakovanje velike noči, ki se začne že v cvetnem tednu, ko se prebuja vsa narava in vse hiti k novi rasti in cvetenju. »Pri nas običajno že v petek omamno zadiši po hiši, ko pripravljam in spečem orehovo potico. Delam jo po receptu svoje mami. K temu receptu ni kaj dodati, saj je potica lepa na pogled, kaj šele to, kako dobra in okusna je,« v uvodu pove Hermina, ki doda, da je France zadolžen za barvanje pisank. »Od rok mu ne gredo samo note in glasba, tudi barvanje pisank in prav uživa v tem opravilu. Najlepše pisanke naredi iz lupin čebule z dodatki pomladnih zeli.«
ŠALA O HRENU
Hermina na veliko soboto pripravi prekajeno šunko, klobase, hren, jajca, kruh, potico in potem to odnesejo v lepo aranžirani košari na žegen, ki je v njihovi cerkvici pri sv. Juriju na Legnu. »Na veliko noč v nedeljo pripravim slovesno okrašeno mizo za zajtrk. Ko je živela še moja pokojna mami, smo se zbirali s sestrami in družinami pri njej. Zdaj se to za praznike dogaja pri naju in tudi na velikonočnem zajtrku smo skupaj,« pravi Hermina, ki na koncu pove še šalo o hrenu. »A veste, kako je nastal hren? Bog je pokopal ženski jezik in zrasel je hren. Hvala bogu, da so se te stare lepe praznične navade ohranile še do danes.«
