Njihovi prvi, doma narejeni, instrumenti (ribežen za pranje perila, kuhalnice in ostali ljudski instrumenti), po katerih so bili znani še kar nekaj let, so bili dokaj nenavadni, a zelo zanimivi. Z njimi so razveseljevali staro in mlado, doma in v tujini. Seveda pa je bila, kot se za: » Kdor ne skače ni Slovenc«, spodobi, vodilna »frajtonarca«. Brez nje pač ne gre!
Kar nekaj časa so nastopali kot ansambel brez imena. Po skoraj letu dni delovanja pa so, po predlogu policista Milana Kocuvana, dobili ime Klapovühi. Postali so klapa nagajivih, navihanih fantov, vedno pripravljenih za štose. V starih časih so takim nabritim fantom rekli »POKLAVÜHI«.
Ko pa so ugotovili, da je iz te izpeljanke nastala tudi beseda Klapovüh, ki poimenuje vrsto zajca z enim povešenim ušesom, so tega »dolgouheca« izbrali za svojo maskoto.
Ansambel je družinska zasedba treh bratov in ene sestre Merčnik. Leto nazaj pa so iz trio zasedbe prijadrali v kvintet zasedbo, v svoje vrste so namreč sprejeli glasbenega prijatelja Marka Mikiša.