Fanika Požek se je rodila na današnji dan leta 1947. Izpod njenega peresa je prišlo celo pet sonetov. Za svoje delo je bila velikokrat nagrajena.
Požekova, ki sodeluje s 40 do 50 ansambli, je napisala več kot 400 besedil in prav vsa so uglasbena. Zgovorno o kakovosti njenih besedil pove tudi to, da zadnje desetletje ni bilo festivala, na katerem ne bi dobila nagrade. Prejela je tudi nagradi dr. Feryja Souvana za življenjsko delo ter Marjana Stareta za kakovostno pisanje besedil. Zato ni čudno, da se velikokrat pri njej oglasijo novi ansambli in jo prosijo za besedila, s katerimi bi se hitreje prebili na glasbeni sceni. Zanimivo je, da Fanika ne igra nobenega inštrumenta. Ima pa izreden posluh, in ker velikokrat piše besedilo na glasbo, jo neštetokrat posluša; verzi pa se ji navadno utrnejo, ko je sama na sprehodu. Zato vedno nosi s seboj svinčnik in papir.
V priponki pa prisluhnite skladbi Moja lepa belokranjka, za katero je Fanika Požek prav tako napisala besedilo.
MOJA LEPA BELOKRANJKA
ZVITA JE LISIČICA,
VEDNO VE, KAJ MENI MANJKA
IN ME POTOLAŽIT ZNA.
NJE OČI STA DVA VRAŽIČKA,
BISERI PA NJEN NASMEH,
VEDNO, KO SE JI ZAHOČE,
ME ZAPELJE V GREH.
K MOJI LEPI BELOKRANJKI
VRAČAM SE NESKONČNO RAD
IN NIKOLI NE POMISLIM,
DA ODŠEL DRUGAM BI SPAT.
ŠE DO ZDAJ JE NISEM VPRAŠAL,
ČE MI VEDNO ZVESTA JE,
KO PRAV NEŽNO ME POGLEDA,
JI VERJAMEM VSE.
MOJA LEPA BELOKRANJKA
LEPA JE KOT TISTA ANKA,
KI JE KOLO ZAPLESALA.
OB KOLPI BISTRI JE DOMA,
MI LEPŠA JE OD MISS SVETA
IN TUDI POMEŽIKNITI MI ZNA.
TO JE MOJA BELOKRANJKA,
GLEDAL BI JO BREZ PRESTANKA,
MILI BOŽE AL' JE LEPA!
KOLA VEČ NE PLEŠEVA,
KADAR POLKA ZAIGRA,
K MENI SE PRIVIJE VSA.
