V preteklih letih je najbolj priljubljena narodnozabavna skupina v deželi običajno takoj po zaključku ene Noči Modrijanov že začela načrtovati naslednjo, lani pa so se na presenečenje mnogih odločili za pavzo. Je bilo to koristno z vidika kreativnih idej?
»Ideje so, hvala bogu, prišle do nas zelo kmalu, z vidika zahtevnosti priprav pa smo potrebovali daljše obdobje. Leto dni je bilo premalo časa. Noč Modrijanov se namreč običajno pripravlja leto dni. Tokrat pa sta od ideje že slabi dve leti. Hvala bogu, smo Modrijani obdani z res dobro ekipo, s katero smo idejo gradili, pri ustvarjanju tokratne Noči Modrijanov pa smo se po pomoč obrnili tudi na poznavalce različnih področij, od sociologije, antropologije, teologije, psihologije, gre za bolj celosten pristop k osnovi glasbenega dogodka,« povzemajo koncept prireditve, ki je tudi letos, tako kot minula leta, že zdavnaj razprodana. Kako se bo letošnja prireditev razlikovala od dosedanjih? »Več bo vsebine in čutimo, da bo še bolj pristna in iskrena kot Noči doslej,« člani ostajajo zvesti tradiciji, da ne izdajajo veliko podrobnosti vnaprej.
Gosti od daleč in blizu
Niti seznama gostov, ki praviloma šteje več deset glasbenikov, do zadnjega ne nameravajo izdati. »Z nami bodo mnogi slovenski glasbeni izvajalci, pa tudi plesalci, v tehničnoprodukcijskem smislu pa si upamo napovedati, da bo Noč primerljiva z ostalimi evropskimi glasbenimi projekti, tukaj smo naredili največji napredek.« So razmišljali, da bi povabili še kakšnega tujega gosta? »Tuje gostje smo že imeli, Kitajke so prišle iz okolice Šanghaja in z nami zapele Ti, moja rožica. Torej če bi se zgodila zgodba, povezana z nami in s Slovenijo, potem bi povabili še koga iz tujine, na silo in kar tako pa ne. Bo pa tudi letos nekdo priletel od daleč.«
Zagotovo bo med gosti v celjski dvorani Zlatorog 20. in 21. oktobra ponovno tudi Jan Plestenjak, s katerim so v sodelovanju s kitaristom Zdenkom Cotičem - Cotom nedavno predstavili skladbo in na Krvavcu posnet videospot za napitnico Kok nam je luštn. »Zdenko in Jan sta carja. Modrijani ju spoštujemo in imamo izredno radi. Z njima smo preživeli nekaj najlepših trenutkov. Ko bi to sodelovanje le še trajalo! K njuni vrhunski ideji smo po pesmi En poljub znova radi pritegnili z glasovi in instrumenti.«
V iskanju optimizma
Čeprav se skozi vse leto po malem pripravljajo na Noč Modrijanov in imajo vsi člani tudi druge službene obveznosti izven skupine, so med najbolj koncertno aktivnimi ansambli. Ker se vozijo po državi podolgem in počez ter so v stiku z najrazličnejšo publiko, nas zanima, kako dojemajo stanje duha v družbi. Ali osem let po izbruhu gospodarske krize zaznavajo izboljšanje stanja duha ali se jim zdi, da se optimizem še ne vrača med ljudi? »Med ljudmi je optimizma in predvsem dobrega sodelovanja veliko. Seveda so tudi težke socialne stiske in problemi, ki jih ljudje bolj ali manj uspešno rešujejo. Imam pa občutek, da včasih oblast in mediji delujejo shizofreno. Predstavljajo in govorijo o bolj depresivnem stanju, kot je v resnici, oziroma ni nujno, da ga ljudje tako čutijo, in jih s tem le silijo v ta negativna občutja. Lokalno pri ljudeh v vseh segmentih opažam veliko dobrega in izhajati bi morali iz tega, to podpreti, se iz tega učiti ali vsaj pustiti in ne uničevati tistega, kar na terenu že itak dobro deluje,« pravi Blaž Švab, ki je sicer tudi zagovornik ohranjanja osnovnih šol v manjših krajih, o ukinjanju katerih je bilo v zadnjem času precej govora.
Ali res vsak kraj potrebuje svojo šolo ali bi bilo smiselno optimizirati sredstva in jih porabiti za kakšen drug namen? »Pri zdravstvu in šolstvu ne bi smeli govoriti o optimizaciji na takšen način. Šola ima v majhnem kraju ob izobraževalni tudi druge zelo pomembne vloge. Vlogo povezovanja krajevnih deležnikov, povezuje starše, učitelje, obrtnike, kulturnike, navsezadnje domačega župnika, otroci se učijo tudi o domačem kraju. Šola v lokalni skupnosti skrbi za kulturno dogajanje. Navsezadnje imajo ljudje službo in učitelji, ki imajo tudi neko znanje in velik doprinos kraju, ostanejo doma, vpeti v domače okolje. Mladi dajo kraju medgeneracijskost, življenje in svojstven dih. Sem zelo za ohranjanje majhnih šol. In glede na lastno izkušnjo sem v osnovni šoli v razredu s 14 učenci pridobil zelo veliko, ne zgolj znanja, tudi dobrih vzgojnih življenjskih lekcij, ki so mi dale več kot znanje.« Kaj pa meni o odklonilnem odnosu do vključevanja beguncev in migrantov v nekaterih slovenskih krajih? »Nikoli nisem in tudi zdaj ne dvomim o solidarnosti Slovenk in Slovencev. Grozno pa je, da so migranti v evropskem političnem prostoru sredstvo gospodarskih pogajanj in manipuliranja.«
Slovenski pozdrav s terena
Blaž je pogosto na terenu tudi kot voditelj oddaje Slovenski pozdrav, ki je minuli konec tedna zakorakala v tretjo sezono na nacionalni televiziji, poleg studijskega dela pa vsebuje več nagradnih iger. »Z oddajo smo med ljudmi in poleg dogajanja v dvorani z ansamblom in zabavnimi izzivi potujemo tudi po kraju, kjer gostujemo.« Prvo oddajo so posneli v središču Prlekije, Ljutomeru, z njimi sta bila poleg številnih narodnozabavnih ansamblov tudi pop pevca Jan Plestenjak in Alya. »Poseben 'Županov izziv' smo pripravili za dolenjsko skupino Pogum, ki je s terensko ekipo odkrivala znamenitosti Ljutomera, gledalci v dvorani so sodelovali v kvizu Slovenski šopek in se potegovali za bogate nagrade, pripravili smo tudi nekaj zabavnih iger za ansamble. V oddaji so s starodobnimi vozili sodelovali še člani Društva Johann - Janez Puch ter tekmovalci iz Kasaškega kluba Ljutomer ...« – to je kratek povzetek dogajanja, ki se bo skozi sezono pod budnim očesom voditeljev Blaža in Darje Gajšek selilo po državi. »Super se razumeva in rada se imava. Dobro delava, dobro nama gre,« Blaž ne skopari s pohvalami na račun svoje sovoditeljice, a priznava, da je usklajevanje vseh obveznosti trd oreh. »Ni lahko, a zaenkrat uživam, pa je lažje. Uživam v ustvarjanju in kreiranju novega. Sodelujem s krasno ekipo in delo z njimi je užitek. Včasih je naporno in tempo med sezono je hud, zato bi si vmes z veseljem privoščil kako krajšo pavzo.«
