Alenka je povedala :"Tudi jaz sem rodila v Postojni in to je bila ena najboljsih odločitev v mojem življenju. Odločila sem se na podlagi dobrih izkušenj dr. Merlom že v preteklosti. In ker sem do neba realen človek, nisem brala nobenih forumov za pripravo na porod. Vse kar sem želela vedeti, sem izvedela v Postojni."
Že sama priprava na porod je bilo eno samo veselje, dobra volja, osebje porodnišnice, zdravniki, babice, anestezisti: vsi so bili vedno, v vsakem trenutku pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja, razblinili so vsak Alenkin dvom in strah.
Poroda se je ravno zaradi osebja v Postojni veselila in imela je prav: to je bila ena najlepših izkušenj v življenju.
Dr. Merlo, babica in anestezist dr. Petrovič so poskrbeli, da je vse potekalo skoraj brez bolečin, umirjeno, prijetno. Z možem Anžetom sta se pocutila krasno, tudi zanj so lepo poskrbeli. In tako je bilo prvo srečanje z Nikolasom preprosto pravljično, kljub carskemu rezu. Celotna ekipa je poskrbela za to.
Edini strah, ki ga je imela, je bil, če bo znala rokovat z novorojenčkom. In tudi tu je bil njen strah odveč: sestre so prijazno poskrbele za vse, naučile so jo vsega, noč in dan so imele odprta ušesa in srca za vsa vprašanja, želje, strahove. Niti za sekundo me niso pustili v nevednosti in nelagodnosti.
Zato je bil začetek družinskega življenja tudi potem doma preprost in prijeten, lahkoten.
To je to kar mlada mamica potrebuje.
In zato, pravi Alenka, je Postojnska porodnišnica po njenem mnenu najboljša. In dobrodelni koncert za njih je najmanj, kar lahko naredimo v zahvalo, ker si oni to res zaslužijo.
