V Spominčicah smo tokrat gostili Mengšana , ki ga le malokdo ne pozna. Še danes je član Mengeške godbe in Alpskega kvinteta bil je politik in prvi župan občine Mengeš. To je Janez Per, ki se svojega otroštva odlično spominja. Kot "iz rokava" je stresal spomine na najljubšo učiteljico, prijatelja in otroške vragolije.
Katera hrana vam je v otroštvu najbolj dišala?
" Torej jaz sem res vse rad jedel. To se mi še danes pozna. Bil sem kot se temu reče "bucko". Rad sem imel polento, mama mi je pa za rojstni dan vedno tudi jajček spekla. Tega se dobro spominjam."
Vaš prvi največji prijatelj in ali še imata stike?
"Ja, s tem prijateljem še vedno ohranjam stike. To je Franc Kompare. Njega se spominjam, ko sem imel štiri leta. Bila sva prijatelja, ker je sosed. In to prijateljstvo je ostalo, čeprav so šle najine poti različno."
Kdo je bil pri vas doma bolj strog? Koga ste se bolj bali?
"Niti ne bal, nobenega. Imel sem spoštovanje do očeta, zelo velik. Z mamo sem se pa veliko pogovarjal. Če je bilo treba prosit očeta za denar sem vedno prosil mamo, da je izprosila denar zame."
Kje je bil vaš kraj odraščanja in kaj vam je bilo tam najbolj všeč?
" To je Mengeš in jaz sem zelo "lokal patriot", kot se temu reče. Še danes seveda živim tu in ga imam rad. Ni mi vse všeč ampak ljudje so mi zelo všeč. Manj pa mogoče promet, ta kraj je s tem zelo obremenjen."
Učitelja katerega predmeta iz osnovne šole se najraje spominjate še danes?
" Najraje sem imel tovarišico Čarmanovo in še eno, ki danes še živi, to pa je Mara Lužar. Mogoče sem bil tudi po njeni zaslugi dvakrat nagrajen za najboljšega učenca. "
Kaj ste želeli postati kot npr. 10 letni fant?
"Veselilo me je kovaštvo. Vendar oče nad tem ni bil navdušen, čeprav smo imeli doma 100- letno tradicijo te obrti. Ampak takrat je bilo obdobje sprememb, konje so opuščali, pojavljali so se traktorji in oče v tem ni videl perspektive."
