Najbrž se strinjaš, da je december res lep mesec. Kako ga preživljaš?
Božič, Silvestrovo, skok v novo leto, december je res eno samo pričakovanje. Pričakovanje novega leta, zaključek starega. Lahko rečem, da sem se tudi v tem decembru počutil tudi družinsko zelo čarobno. Z družino živim na obrobju Ljubljane, kjer je naša lepa vasica Hruševo. Tri metre stran od moje zdajšnje hiše sem bil celo rojen.
Zelo aktualne so prednovoletne zaobljube. Si cilje ali pa zaobljube začrtaš in če si jih, si jih izpolnil v letu 2016?
V bistvu se teh zaobljub, po domače rečeno, ognem, če se le da. Mislim, da si vsak lahko reče konec leta: »Naslednjo leto bom pa to drugače naredil. Bom malo manj jedel. Da se bom več ukvarjal s športom, da bom šel večkrat v naravo, kar se pa čez leto malo razblini. Ampak, če vsaj nekaj od tega narediš, si že zmagal. Nekaj takšnih zaobljub je. Zaobljubil pa sem se tudi, da bom v letošnjem letu posnel vsaj dve novi pesmi. Če bom pa to izpolnil, bom pa drugo leto povedal.
Pesmi v duetu ali samostojno?
Mislim, da samostojno. Lahko pa se zgodi tudi kakšno presenečenje, celo še v družinskem krogu.
Če se vrneva na praznično okrasitev doma in okolice, je to zate užitek ali morda navada, dolžnost?
Okrasitev doma da še tisto pikico na i predprazničnemu vzdušju Zame in celotno družino je to veselje, pravzaprav za celo družino. V bistvu komaj čakamo, da pride december. Prehitevamo ne, ampak v začetku decembra začnemo postopno okraševati. Tako, da je nekje v sredini decembra pri nas že skoraj vse postavljeno,razen jaslic.
Kakšen pa je bil veseli december pri vas, ko si bil še otrok?
Postavili smo drevo, lahko se je reklo tudi novoletna jelka. To drevo je imelo par lučk, ker v tistih časih ni bilo poplave vseh teh lučk in dobrin. Bilo je malce bolj skromno, ampak je bilo doživeto. Da bi takrat hrepenel po tem, da ko bom nekoč imel svojo družino in svoj dom, da bom imel pa polno lučk, se ne spomnim.
Kot sva že omenila kdaj začnete z okraševanjem, me pa zanima kaj je pa s pospravljanjem? Včasih je lepše okraševati, pospravljanje pa postane težava.
Ja, enkrat pač moraš, ni tak problem. Kot je postopno postavljanje, je tudi pri nas pospravljanje. Zunanje lučke kmalu ugasnemo, Božično drevo pa kar nekaj časa še stoji, jaslice sploh. Vsaj do Svečnice, 2. februarja. Apak samo pospravljanje ni problem, malo se ti zdi škoda, ker je že vsega konec, tega čarobnega časa, te čakajo nove obveznosti. Vendarle pa veš, da bo naslednje leto oziroma še to leto zopet hitro prišel december.
Ivan, za glasbenika pa je mesec december tudi zelo deloven. Kje si nastopal in kateri nastop ti je še posebej ostal v spominu?
December je poln nastopov na zasebnih zabavah, pa razne zabave na trgih, snemanja novoletnih oddaj za različne televizije. Tega je bilo tudi ta december kar veliko. Če eno stvar delaš z veseljem, se ne sprašuješ ali je pretežko. Mogoče pride utrujenost za tabo v januarju. Če pa pogledam leto 2016 na splošno, mi je najbolj ostal v spominu nastop na koncertu 20. letnice Radia Veseljak v Stožicah, kateri je bil 3.decembra. Pa nastop v Laškem na prireditvi Pivo in cvetje, kjer smo nastopali na velikem odru z Ansamblom Franca Miheliča. Poleg tega sem imel še dva zelo zanimiva nastopa. En je bil z Manco Špik in bandom Jana Plestenjaka, s katerim sem zapel »I want to break free«. Krasna izkušnja. Še večja izkušnja pa je bila, da sem pel s kitaristom od Jon Bon Jovija, Philom X na rokerskem odru, tudi od Queenov komad »We will rock you«. Nikoli ne reci nikoli, vse se ti lahko v življenju zgodi.
Imate kakšno sporočilo, voščilo za poslušalce in gledalce radia in televizije Veseljak?
Moje osebna misel: imam željo, da bi se v letu 2017 čim večkrat spomnil, da praktično že vse imam. Vse, kar bo od tega več, je pa samo še plus.
Zelo lepa misel. in načelo. Veliko uspehov, zdavja in veselja želimo iz radia in televizije Veseljak tudi tebi in tvoji družini.