Andreja Šifrerja smo zadnja leta videvali v družbi postavne delovne terapevtke temnolaske Tanje, ki pa je pred časom sprejela profesorsko mesto v Angliji in se s sinom preselila na Otok. Ne glede na to, kako budno smo zatem Andreja opazovali na družabnih prireditvah, je bila ob njem edina ženska družba njegova hči Kora. Še pred prazniki pa smo Andreja končno le ujeli v ženski družbi. S precej mlajšo, vitko in postavno temnolasko je užival v večeru smeha Branka Đurića - Đura. Seveda smo ga prosili, naj kaj razkrije o svoji novi spremljevalki. »Ha, ta je pa dobra. To je Breda iz Cankarjevega doma, ki mi organizira koncerte,« je bil zgovoren in hitro navrgel še, da ne gre za nobeno novo ljubezen, temveč (le) poslovno sodelovanje. Kljub vrtanju, s kom bo preživel praznike, se je spretno izvil: »Ne praznujem posebej, ker je moje življenje en sam praznik! Praznujem vsak dan posebej, zato sem napisal pesem Podajam roke, v kateri govorim o tem, kako smešni smo ljudje prav zato, ker si vnaprej izberemo dneve za veselje, dneve za jok, praznike za odrasle, praznike otrok. Žrtvujemo se na oltarju, razpoloženi tako, kot nam to veli številka na oltarju,« je bil poetičen, rekoč, da ne mara, da mu koledar določa, kako se bo počutil in kaj bo počel. Kljub vsemu pa se veseli praznovanja: prihodnje leto bo njegovo, obljublja. Minilo bo natanko 40 let, odkar je izšla njegova prva plošča Zaljubil sem se v zobozdravnico. »Vse leto bom praznoval prav vsak dan. Pripravljal bom veselice. Odločil sem se, da mi bo leto 2017 zelo naklonjeno,« pravi. In ko smo še enkrat povrtali vanj, kako kaj ljubezen, je bil odrezav: »Vse je v redu!«
Zadovoljni Andrej Šifrer
Deli na
Ljubezen? Vse je ok!