Veseljakova Tanja Vidic Goršak, Dj Boštjan in Simon Golobič so se z ekipo odpravili v gostilno Pri dediju v Šmarjeto pri Šmarjeških toplicah. Del gostilne je tudi enota trebanjskega doma upokojencev in tam od lani prebiva Franc Flere.
Moramo priznati, da smo bili malce negotovi, ali nas bo Franc vesel in kakšne volje bo. Pripeljali so ga v vozičku, saj ga noge ne držijo več. Takoj smo tudi opazili, da je izgubil kar nekja kilogramov. Ampak nasmeh na obrazu pa je ohranil in vsakemu z veseljem stisnil roko. Povedal je, da je vsakega obiska zelo vesel in da si dneve krajša s poslušanjem radia Veseljak. Konec tedna ga obiščejo hčerke, prav vsak dan pa mladi David, katerega je Franc včasih poučeval igranje harmonike. Predstavil pa nam je tudi prijatelja in sostanovalca Jožeta.
Franc, zagotovo vse veseljake zanima, ali še kdaj poprimete za harmoniko?
Nekaj taktov še zaigram, drugače pa me prsti ne ubogajo več. Rad pa poslušam harmoniko in svoje pesmi velikokrat slišim na Veseljaku. Tudi oboževalci me velikokrat pokličejo po telefonu.
Kako pa, da ste šli v dom?
Po smrti partnerice nisem več zmogel živeti sam v zidanici sredi gričev, noge me ne ubogajo več, tako da preživljam stara leta v domu, kjer lepo skrbijo zame.
Kako pa vam je všeč v domu?
Všeč, vsi so prijazni. Hrana je dobra, imam prijatelja Jožeta, na eni steni v domu pa so razobešene moje fotografije. Pa sestre, te so luštne in prijazne, jih je pravo veselje pogledati.
Obiske radi sprejemate ?
Rad, vesel sem vsakega obiska, rad se pogovorim in le glejte, da še pridete. Mi je pa žal, da bivše pevke mojega ansambla nič ne pridejo naokrog. Ja, saj veste, kako so danes ljudje zaposleni.
S Francem smo se spomnili tudi raznih dogodkov iz glasbenega življenja, ki jih ni bilo malo: najbolj mu je ostalo v spominu dogajanje na Ptujskem festivalu.
Franc Flere je bil ljubljenec Ptujskega festivala, saj je v treh dneh, kolikor je na začetku festival trajal, njegova harmonika neumorno zvenela po vseh ulicah Ptuja. Tamkajšnji obiskovalci Ptujskega festivala še danes pomnijo, kako so Flereta vozili na samokolnici in na trociklu, on pa je godel na vso moč in širil nasmehe na obraze obiskovalcev.
Spomnil se je tudi neprijetnega dogodka, ko so mu nepridipravi od doma ukradli kar 10 harmonik, ki jih ni videl nikoli več.
Na koncu našega obiska pa sta Boštjan in Simon zaigrala tisto nepozabno LJUBEZEN MAMINA, ostali s Francem na čelu pa smo zapeli. Francu pa so po licih spolzele solze...