Zgodba je povzeta po istoimenski knjigi, ki jo je pred leti v sodelovanju z Lojzetom Slakom napisal mag. Ivan Sivec.
Na novinarski konferenci so nam svoje misli od ideje do same realizacije projekta v besedah čustveno strnili: Brane Kopač (režiser), Martin Bučan (igralec), Manca Razboršek (igralka), Slavko Slak, predstavnik družine Slak in Roman Končar (avtor besedila).
Izjava režiserja Braneta Kopača: "Ko me je pred poldrugim letom kolegica iz našega Društva Blaž Potočnikova čitalnica izzvala, češ, naredimo nekaj posebnega, in mi omenila idejo o predstavitvi glasbene poti našega sokrajana Lojzeta Slaka na odrskih deskah, sem jo najprej kar malo debelo pogledal. Že po nekaj urah pa sem začel intenzivno razmišljati o tem. Ideja mi je postala všeč, tako zelo, da sem še isti teden poklical Ivana Sivca, čigar knjigo "En godec nam gode" sem prebral že ob njenem izidu. Povprašal sem ga, če bi bil pripravljen predelati tekst v dramsko besedilo. Na d predlogom je bil navdušen, vendar mi je takoj svetoval, naj se raje obrnem na Romana Končarja, ki naj bi bil bolj vešč pisanja dialogov. Seveda pa je kot avtor takoj privolil v dramsko postavitev. Poklical sem Končarja, dogovorila sva se za osebno srečanje, na katerem sem mu predstavil nekaj svojih smernic, on pa je kmalu zatem začel pisati dramolet, kot ga je sam imenoval, o Lojzetu Slaku. Ko sem čez nekaj časa dobil v roke končni izdelek, sem ga prebral na dušek in si rekel: "To je to, gremo v akcijo." Obiskal sem družino Slak, ji predstavil scenarij, ki ga je z navdušenjem podprla. Sam pa sem že razmišljal o igralski zasedbi. Malo mi je bilo sicer žal, da sem piscu omenil, naj ga število igralcev ne omejuje, ker je to vzel preveč dobesedno. Sčasoma smo s skupnimi močmi v društvu le našli osebe za vse vloge, nekaj pa smo si jih izposodili tudi v sosednjih društvih Savlje-Kleče in Gameljne. Moram pa poudariti, da sem imel veliko podporo v članih upravnega odbora društva, ki so me od samega začetka spodbujali in v zadnjih mesecih tudi odgovorno prevzeli ogromno nalog, ki jih tak projekt zahteva. Vsebina dogajanja zgodbe o Lojzetu Slaku se začne v njegovem ranem otroštvu, ko je mali Lojzek prvič plaho vzel v naročje stričevo harmoniko. Nadaljuje se z mladostnim zorenjem, v katerem je začel spoznavati širši svet in ljudi, ki so pomembno vplivali na njegovo nadaljnjo glasbeno pot. Prav gotovo ga je za vedno zaznamovalo srečanje z legendarnim harmonikarjem Avgustom Stankom in s tedanjim glasbenim producentom na Radiu Ljubljana, Vilkom Ovsenikom. Spoznali bomo, kako se je Lojze prvič srečal s Fanti s Praprotna in takoj začutil, da so to "pravi fantje" za njegov ansambel. Posebno mesto je v zgodbi našla tragična izguba "pevca vseh pevcev" Jožeta Šifrarja, ki je tako Lojzeta kot vse ostale člane ansambla močno prizadela. Zgodbo zaključujemo s slavnostnim koncertom ob 30-letnici delovanja v Cankarjevem domu ter slavnostno razglasitvijo Lojzeta Slaka za kralja polk in valčkov. Namen uprizoritve njegove glasbene poti je bil, da se poklonimo pokojnemu sokrajanu in velikanu slovenske glasbe, vrhunskemu virtuozu na diatonični harmoniki, ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat v slovenskem glasbenem prostoru."
Izjava igralca Martina Bučana, ki je v predstavil uprizoril Lojzeta Slaka: "Ko zaigram Slakove melodije, začutim kako je lepo podajat to glasbo ljudem. Ne podaš jim samo glasbe, ampak tudi veselje, ki se prebudi preko narodne zavesti. Menim, da je imel Lojze Slak takšne melodije, da te začarajo. Meni ob Slakovih vižah in njeni lepoti zaigra srce. Pri svojih 10. letih starosti sem prejel Lojzetovo harmoniko, ki je ne bom izpustil iz rok - tako kot on - do smrti!"
Izjava avtorja besedila Romana Končarja na vprašanje, kako je nastalo besedilo:
"Nastalo je zaradi Braneta, on me je poklical. Besedilo je fino, ker ni narejeno za enkratno uporabo - dalo se ga bo igrat tudi v prihodnje, če ga bo le kdo hotel. Besedilo ni bilateristično prepisana knjiga. Besedilo je nastalo po sugestijah Braneta (Kopača), po motiviki knjige Ivana Sivca, ter po pogovoru z družino Slak. Kar nekaj ur smo presedeli in dober cviček smo pili. To je moj drugi projekt, vezan na Slakovo glasbo. Prvi je bila veselica "V dolini tihi", in tale pred nami je druga. Slednja mi je bolj všečna, saj je časovnica natančneje obdelana. Lojze Slak ima za sabo zgodbo, ki si zasluži ekranizacijo - to je moje skromno mišljenje. Zelo sem užival ob pisanju, veliko novega sem izvedel. Čedalje bolj spoznavam, da bi se o Slaku in Avseniku morali učiti v šoli, tako kot se o Straussu učijo v Avstriji"
Uprizoritev izvaja: TEATER ŠENTVIŠKI, društvo Blaž Potočnikova čitalnica, Šentvid nad Ljubljano. PREDSTAVO si lahko ogledate v Ljudskem domu v Šentvidu nad Ljubljano 18.2., 25.2.,4.3., 8.3. in 11.3 ob 19.30. Rezervacije vstopnic: 031 725 470 (Ida Bečan)