Dejan čestitke za odlično zaplesan pasa doble. Vedno ste nasmejani od ust do ust, je bilo težko trenirati ples, pri katerem ste morali biti tako dolgo časa tako zelo resen?
Toliko časa sem se pripravljal na to, da bom resen, da je bilo na koncu težko priti iz te vloge, a sem bil po koncu vesel, da sem se lahko znova nasmejal. Veliko lepše se mi je smejati, kot pa imeti jezen obraz oz. takšen morilski pogled kot so mi rekli (smeh).
V prvi oddaji ste plesali na pesem, ki jo je pel tudi vas pokojni oče Brendi. Je bil to za vas zelo težek čustven trenutek?
To je bil en tak zelo odličen začetek šova Zvezde plešejo in lepa vzpodbuda za naprej. Srečen sem, da so mi omogočili, da sem ta šov začel z dunajskim valčkom in s pesmijo na kateri poje moj oče.
Je težko živeti s tako bogato očetovo glasbeno zapuščino? Čutite velik pritisk?
Ne vem zakaj bi ga. V veliko veselje mi je, da so nas ljudje tako zelo sprejeli, da lahko nadaljujemo to zapuščino. Bolj težko bi mi bilo, če ne bi mogel tega, za kar se je oče celo življenje trudil, nadaljevati. Težko bi mi bilo, če ljudje tega ne bi več cenili. Lepo mi je videti, da je vse to kar je ustvarjal resnično velikega pomena in da je ljudem to še vedno všeč. Resnično ne čutim nobenih pritiskov in v veliko čast in veselje mi je, da lahko delam kar delam.
Ali ob ustvarjanju v studiu kdaj zaslišite v ozadju očetov glas, ki vam daje nasvete kako bi lahko določeno stvar zapeljali?
Midva sva si bila po karakterju zelo podobna, ker sva tudi z rojstnimi dnevi le tri dni narazen in zato mislim, da bile tudi vse te stvari, ki jih zdaj ustvarjam očetu všeč, saj so narejene na takšen način, kot jih je tudi on delal.
Vem pa, da tudi, če bi se ukvarjal s kakšno povsem tretjo zadevo, da bi bil oče ponosen name. Bil bi pa tudi zelo ponosen, ko bi videl, da nadaljujemo njegovo pot. Karkoli sem jaz rad delal, je oče rad opazoval.
Kako se v šovu Zvezde plešejo ujamete s svojo plesno partnerko Tadejo Pavlič? Videti, da je, da se je med vama razvila odlična kemija?
S Tadejo imava zelo prijateljski odnos, ker se že dolgo poznava, ker je Tadeja plesala že mojo sestro Tino in verjetno je zato med nama tako zelo dobra kemija. Imava tudi skupne prijatelje, oba sva zelo polna energije, oba se rada smejeva in v času šova sva resnično postala zelo dobra prijatelja in ves čas strmiva k istim ciljem.
Kako potekajo treningi? So zelo naporni?
Treningi potekajo vsak dan in trajajo približno tri ure. Zelo je naporno, ker nikoli nisem bil prav športen tip človeka in zato se je moralo moje telo kar malo navaditi vsega tega. Pomoč sem poiskal tudi pri fizioterapevtu, ki mi je malo pomagal pri bolečih mišicah.
Tekom šova Zvezde plešejo se mi je zgodilo že veliko stvari od zvitega gležnja, do načetega kolena in sem šel potem k fizioterapevtu. Zaradi drže, ki sem jo imel pri pasa doblu me zdaj boli hrbet, a to je vse zaradi tega, ker prebujamo mišice, ki jih nikoli v življenju nismo uporabljali oz. sploh nismo vedeli, da jih imamo.
Koga se recimo v sodniški četverici najbolj bojite?
A sem lahko čisto iskren? Ne bojim se jih, mi pa veliko pomenijo njihove besede. Zelo rad slišim konstruktivno kritiko, pa naj si bo to dobra ali slaba kritika. In tukaj so resnično ljudje, ki so dosegli vrh v plesnih krogih in je lepo slišati kritiko od takšnih ljudi. Tako, da strahu ni, gre pa za veliko spoštovanje.
Pri pasa doble sem bil zelo vesel kritike Andreja Škufce, ki je sicer najbolj strog, a hkrati tudi zelo realen. Enako je tudi s Katarino Venturini in kaj je lepšega kot to, da te pohvali nekdo, ki je na plesnem področju dosegel sam svetovni vrh.
Andrej vam je dal v zadnji oddaji zanimivo pohvalo, ko je dejal, da ste s pasa doble morda celo prestali zrelostni test.
Priznam, da tega nisem najbolje razumel (smeh). Mislim, da sem od svojega 18 leta samostojen in na svojih nogah, a če je on to zdaj opazil, potem pa tudi fino (smeh). Zelo sem vesel, da je tudi on to opazil, da sem pri svojih 23 letih naredil zrelostni izpit (smeh).
In, če mi je Andrej Škufca rekel, da sem prestal zrelostni test, potem pa zdaj že lahko spijem kakšno pivo (smeh).
Kdo je v šovu vas največji favorit? Koga jemljete kot največjega konkurenta?
Morda se bo slišalo malo dolgočasno, a smo v zakulisju precej ne tekmovalni. Najbolj od vsega bi mi bilo ob izpadu iz šova žal, ker bi moral zapustiti eno tako zelo čudovito ekipo. Na kupu smo ljudje, ki smo sicer zelo tekmovalni sami do sebe, a ne tudi drug do drugega.
Favoriti? Težko bi rekel, v zadnji oddaji smo videli, da vsakemu odgovarja določen ples, eni so boljši v jivu, drugi v dunajskem valčku, tretji v pasa doblu, čeprav nikoli ne bi mislil, da bom kaj takega rekel (smeh). Torej vsakemu leži en ples in zelo težko bi bilo izbirati favorite. V tem tednu me je recimo Urška izjemno navdušila, na koncu sem jokal od smeha. Prejšnji teden je bil moj favorit Denis, tudi Maja Martina zna prebuditi čustva. Mislim, da smo do zdaj naredili že veliko več, kot pa si je kdorkoli od nas predstavljal in že to, da vsak dan zdržimo treninge je resnično dosežek.
Kdo je v zaodrju tisti, ki vas najbolj zabava in velja za največjega šaljivca?
Vsi smo tako zelo otročji, vsem tako zelo na otročje vleče. Zagotovo pa prednjačijo Denis, Igor, Urška, tudi jaz se veliko šalim. Leticia je recimo ena taka srčna duša, ki se vedno pristno smeje. Janez ima tudi izvrstne šale.
Ta teden me je recimo zelo razočaralo, ko je iz šova izpadel Miha. Škoda mi je, da je sistem takšen, da vsak teden nekdo izpade, to bi bilo edino kar bi si želel spremeniti, če bi bilo seveda mogoče.
Si v zaodrju privoščite tudi kakšno na račun sodnikov?
O seveda si, pa ne samo v zaodrju. Tudi zgoraj na tistem našem odru se zelo smejimo komentarjem sodnikov kot so recimo nagačeni purani, konji, žirafe, lipicanci, lignji in resnično imamo že pravi živalski vrt in zdaj bo počasi čas, da začnemo pobirati vstopnino (smeh).
Še posebej gredo pohvale za izvirnost Ladu, pohvale pa tudi temu, da včasih kruto realnost spremeni v šalo. To mislim predvsem takrat, ko Andrej pove kaj zelo kruto realnega in potem Lado doda kakšen svoj duhovit komentar. A mislim, da to ne naredi toliko zaradi nas tekmovalcev, ampak bolj zaradi tega, da gledalci ne kamenjajo Andreja (smeh). Tako, da Lado je tukaj definitivno tisti, ki stvari pomirja, umirja in jim dodaja komično noto.
Tudi Nikini argumenti so neverjetno izvirni in duhoviti. Če bi lahko izbiral, potem bi bil Nikin otrok, ker zna verjetno pripovedovati najboljše pravljice. Nika je izjemno pozitivna oseba in prav nič me ne čudi, da je uspela v tujini, saj je v vsem kar dela tako zelo pristna.
Katarina pa na drugi strani velja za sodnico mamo, taka izjemno materinska je. Lepo nas pohvali, nato pa sledi še tisti ampak, ko pride konstruktivna kritika, ki nam pomaga, da smo iz tedna v teden boljši. Sodniki so mi zelo simpatični in rad jih poslušam.
Ste kdaj slišali kakšen trač o sebi, ki ni bil po vašem okusu?
Že od malega sem izpostavljen medijem in sem že vsega navajen. V medijih so tako o meni napisali že marsikaj od tega, da sem svetovni prvak v bobnih, kar nisem bil nikoli. Star sem bil 18 let, še preden sem dopolnil 15 let. Tako, da trači me prej nasmejijo kot pa, da bi me ujezili.