Skladba govori o prvem jutranjem svitanju nad Alpami po prebedeni noči, na gričku pod Ljubljanskim gradom. Rdeča nit skladbe je hrepenenje po ljubljeni osebi in mladostni zaljubljenosti, ki pod rožnatim nebom dobi prav poseben čar.
Hkrati pa tudi zavedanje svoje minljivosti, saj bodo vzhodi čez petdeset let prav takšni, kot je ta – le midva bova siva. In v upanju, da bova tudi takrat zaljubljena, kot prvič.
S to skladbo se je Alex iz modernejših vod zatekel k skladbam po zgledu naših največjih popevk in zimzelenčkov. Dobra slovenska glasba zagotovo še vedno obstaja, v različnih oblikah in izvedbah.
Želi si, da bi ljudje še mnogo let občudovali sončne vzhode, po njih hrepeneli in se prepustili njihovi čarobnosti.
Avtor glasbe in besedila: Alex Volasko
Avtor aranžmaja: Aleš Avbelj
V izvedbi simfoničnega orkestra RTV SLO
