Letos je na naših odrih veliko petja, plesa in igranja. Zdaj je očitno čas muzikalov. Med tistimi, ki so že na ogled, je tudi priredba uspešnice Moje pesmi, moje sanje, ki je posebna tudi zato, ker je v ekipi kar 150 umetnikov. Zelo pomembni vlogi imata Eva Černe, ki je stopila v čevlje legendarne Julie Andrews, in Irena Yebuah Tiran, ki je izvrstna v vlogi matere prednice. Z obema pevkama smo poklepetali o tem resnično velikem izzivu, o njunem medsebojnem odnosu, napornih vajah, ne nazadnje pa sta nam zaupali tudi svoje sanje, ki jih očitno že kar živita – tudi zaradi te predstave.
Ali se morda spomnita, kdaj sta slišali druga za drugo?
Eva: Za Ireno sem slišala preko tenorista Klemna Torkarja in sopranistke Katje Konvalinka, saj skupaj z SKGG (Slovensko komorno glasbeno gledališče, op. p.) ustvarjajo odlične operne predstave. Opazila pa sem jo tudi na TV-zaslonih v prikupni vlogi sodnice v oddaji Znan obraz ima svoj glas.
Irena: Jaz sem Evo seveda že prej poznala, saj je zmagala na Bitki talentov in potem tudi na Slovenski popevki. Sem pa bila presenečena, ko sem izvedela, da je končala tudi študij klasičnega petja. V živo pa sva se spoznali nedavno, ko sva skupaj nastopili v otroški operi Nežni velikan.
Na kakšen način sprejemata ta dar, ki sta ga dobili – prekrasen glas? Je to tudi odgovornost?
Eva: O tem daru ne razmišljam veliko, ponavadi mi ljudje rečejo: Eva, ti nisi izbrala glasbe, glasba je izbrala tebe. Se mi zdi, da je to res, ker se nikdar nisem zavestno odločila za to pot, jaz enostavno moram peti. Mislim, da moraš biti do daru spoštljiv, zato mislim, da sva se obe z Ireno odločili, da svoj glas izpopolniva na najvišjem nivoju.
Irena: Jaz ta dar sprejemam z vso hvaležnostjo, seveda. In to je res tudi neke vrste odgovornost. Kot profesorica petja sama kdaj pa kdaj naletim na takšne talente in jim pravim, da bi bil skoraj greh, če ga ne bi razvili.