Zalo Đurić Ribič smo vprašali, kakšni so njeni spomini na šolo.
"Nikoli nisem preveč ubogala in naredila stvari, kot je bilo pričakovano. Vedno mi je bilo žal, da sem drugačna, in sem si želela razumeti stvari na enak način kot večina. Danes na svojo zblojenost gledam kot na privilegij, in ne kot hibo. Skoraj žal mi je za vse snovi, ki sem se jih naučila za zadostno oceno. Si pa upam trditi, da sem dobra učenka življenja, saj sem zelo radovedna."