Na današnji dan leta 1929 se je rodil Slavko Avsenik. O njem in in njegovem ansamblu smo v preteklih desetletjih veliko izvedeli, veliko je bilo napisanega. Mnogi izmed vas ste pričevalci ansambla, saj ste ga večkrat spremljali na nastopih, teh pa ni manjkalo ne v tujini, ne na naši slovenski zemlji. Najbrž se vsi skupaj v času Slavkovega življenja nismo zavedali, koliko nam je Slavko pravzaprav pomenil oziroma kako je z glasbo, ki sta jo ustvarjala skupaj z bratom Vilkom, vplival na našo slovensko dušo in razvoj slovenske glasbene kulture.
Vse to smo dojeli na žalost šele takrat, ko je odšel za vedno. 2. julija 2015 smo izgubili najpomembnejšega glasbenega ambasadorja, ki je na žalost ali na srečo v tujini še vedno bolj cenjen in spoštovan kot doma. V Sloveniji življenjsko delo bratov Slavka in Vilka Avsenik po mnenju "strokovnjakov" ni upravičeno do Prešernove nagrade za življenjsko delo, ki je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju kulturne umetnosti. Številne pobude so bile zavrnjene. V tujini so ponosni, da so lahko brata Avsenika nagradili s številnimi priznanji, mi pa smo tem istim tujcem lahko hvaležni, da so Slavku in Vilku izkazali (še kako) zasluženo spoštovanje in pozornost, ki je v svoji domovini nista bila deležna.
Slavku Avseniku je domovina veliko pomenila, kar priča tudi dejstvo, da se je tudi v času nekdanje skupne države v tujini predstavljal kot Slovenec. V svojih pesmih so člani ansambla opevali številne kraje in lepote Slovenije. Ste vedeli, da je bil ansambel bratov Avsenik prvi slovenski ansambel, ki je dosegel, da so na nemških albumih poleg nemških naslovov skladb bili podpisani tudi slovenski naslovi? Torej je ansambel bratov Avsenik tudi na tujem potrjeval svojo slovensko identiteto.
Avsenikov ansambel se ni nikoli obešal na lovorike, ravno nasprotno. Vsako prejeto nagrado so sprejeli kot pohvalo za dobro opravljeno delo, ta pa je bila hkrati motivacija za nadaljnje glasbeno ustvarjanje. Slavko je večkrat dejal: "uspehi ansambla bratov Avsenik so rezultat prirojenega glasbenega talenta in marljivega dela. Če so ti ob rojstvu dane limone, moraš v življenju ustvarit limonado". Zagotovo lahko priznamo, da se je Slavko tega recepta še kako držal. Slavko je po glasbeni upokojitvi živel srečno življenje v objemu svoje družine; žene Brigite, sinov Slavka ml., Martina in Grega z družinami. Četudi je živel v Ljubljani za Bežigradom, ni mogel brez svojih rodnih Begunj. Vsakodnevno se je vračal v Begunje, kjer je svoje navdihe in občutenje zlival v nove in nove melodije.
Te iste melodije danes preigrava Slavkov vnuk Sašo, ki je na veliko veselje Slavka poprijel za harmoniko in ustvaril svoj ansambel, ansambel Saša Avsenika. Slovenci smo imeli kar dva Straussa - Vilka in Slavka. Slavkove melodije so ob izjemnih priredbah brata Vilka postale pravo umetniško delo. Torej sta v življenjskem opusu brata Avsenik ustvarila več kot 1.000 umetniških del, ki so bogata glasbena zapuščina, ki jo Slovenci nosimo v srcu. Torej je naša dolžnost, da ta zaklad spoštujemo, negujemo in ga spoštljivo ter neokrnjenega prenesemo v novo generacijo.
Vsi smo lahko veseli in ponosni, da smo lahko živeli v času življenja Slavka Avsenika. Tega se dobro zavedajo tudi glasbeniki, ki so se mu na pogrebu poklonili oblečeni v gorenjsko narodno nošo - v tisto nošo, ki jo je Slavko s svojim ansamblom ponesel v svet in jo ustoličil za opravo, v kateri domači in tuji glasbeniki narodno-zabavne glasbe ponosno stopajo na glasbene odre. Četudi Slavko Avsenik zdaj igra s svojimi glasbenimi prijatelji v polni instrumentalni postavi v onostranstvu, nas njegove melodije tukaj še vedno vsakodnevno božajo po pristni slovenski duši, ki jo zna Avsenikova glasba včasih potolažiti, velikokrat pa razveseliti.
Slavku Avseniku namenjamo najlepše misli ob osebnem prazniku, Ekipa Veseljaka.