Na današnji dan praznuje rojstni dan Jože Galič. Rodil 23. januarja 1955 v Celju. Otroštvo je kot sin edinec preživel v delavski družini v Šempetru v Savinjski dolini. V obdobju 1961- 1969 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nato pa (1969-1973) Tehniško srednjo šolo elektrotehniške smeri v Krškem ter (1973-1976) Višjo tehniško šolo, smer elektro-energetika v Mariboru. Do konca leta 1992 je delal kot samostojni projektant elektroinstalacij v Dravogradu, po vrnitvi v svoj domači kraj pa je bil skoraj četrt stoletja samostojni kulturni delavec. Upokojil se je leta 2016. Poročen je s Cito Galič, (prej Zakonjšek), profesorico glasbe, s katero imata dva otroka. Hči Katarina Van Der Linden živi in dela kot profesorica glasbe v Melbournu (Avstralija), sin Marko Galič pa kot doktor sociologije v Aucklandu (Nova Zelandija).
Cita in Jože Galič
Jože Galič se je zapisal glasbi že pri svojih sedmih letih, ko je začel igrati ustno harmoniko oziroma orglice. Za pravi začetek svoje glasbene kariere pa šteje leto 1972, ko je začel s solističnimi nastopi s harmoniko. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je z njo spremljal Folklorno skupino DPD Svoboda Šempeter, nekaj časa je pel z Ansamblom Borisa Terglava, kar tri leta v Akademskem pevskem zboru Boris Kraigher v Mariboru (sedanji APZ Maribor), nato pa je ustanovil svojo prvo skupino tako imenovane narodnozabavne glasbe, Ansambel Jožeta Galiča. Obdobje 1977-1997 je posvetil vodenju, igranju, petju in avtorskemu delu v Ansamblu Slovenija, kasnejša leta pa studijski zasedbi Jože Galič in Glasba iz Slovenije.
Vseskozi je dejaven tudi na področju zborovske in slovenske ljudske glasbe. Bil je član Vokalnega kvinteta Ajda in Kvarteta Zven, občasno se še pojavlja v glasbeno-humorističnem duetu Klobasekov Pepi & Podhomski Joža in s pevsko-instrumentalno zasedbo Družina Galič oziroma v duetu s Cito Galič. Največ pa v zadnjih dvajsetih letih piše melodije in zlasti besedila za mlajšo generacijo slovenskih izvajalcev polk in valčkov.
Od leta 1990 pa vse do lani je bil Jože Galič zelo dejaven tudi v tiskanih in elektronskih medijih: najprej v reviji Stop, nato v kar štirih revijah za Slovence po svetu ter v Delovi prilogi Vikend. V obdobju 1993-2000 je bil soustanovitelj, avtor, urednik in voditelj oddaj narodnozabavne glasbe na
Televiziji Slovenija (Po domače, Slovenska polka in valček), v obdobju 2005-2010 na komercialnem Radiu Tempo (Polka na seniku), od leta 2002 do leta 2019 pa oddaj slovenske ljudske glasbe na Radiu Celje (Pesem slovenske dežele). Trenutno je na začetku pisanja obsežne knjige, ki bo, podobno kot njegova prva in doslej edina (Zaradi pesmi, 2005), vsa posvečena – glasbi.
Cita in Jože Galič
Jože Galič se je zapisal glasbi že pri svojih sedmih letih, ko je začel igrati ustno harmoniko oziroma orglice. Za pravi začetek svoje glasbene kariere pa šteje leto 1972, ko je začel s solističnimi nastopi s harmoniko. V 70-ih letih prejšnjega stoletja je z njo spremljal Folklorno skupino DPD Svoboda Šempeter, nekaj časa je pel z Ansamblom Borisa Terglava, kar tri leta v Akademskem pevskem zboru Boris Kraigher v Mariboru (sedanji APZ Maribor), nato pa je ustanovil svojo prvo skupino tako imenovane narodnozabavne glasbe, Ansambel Jožeta Galiča. Obdobje 1977-1997 je posvetil vodenju, igranju, petju in avtorskemu delu v Ansamblu Slovenija, kasnejša leta pa studijski zasedbi Jože Galič in Glasba iz Slovenije.
Vseskozi je dejaven tudi na področju zborovske in slovenske ljudske glasbe. Bil je član Vokalnega kvinteta Ajda in Kvarteta Zven, občasno se še pojavlja v glasbeno-humorističnem duetu Klobasekov Pepi & Podhomski Joža in s pevsko-instrumentalno zasedbo Družina Galič oziroma v duetu s Cito Galič. Največ pa v zadnjih dvajsetih letih piše melodije in zlasti besedila za mlajšo generacijo slovenskih izvajalcev polk in valčkov.
Od leta 1990 pa vse do lani je bil Jože Galič zelo dejaven tudi v tiskanih in elektronskih medijih: najprej v reviji Stop, nato v kar štirih revijah za Slovence po svetu ter v Delovi prilogi Vikend. V obdobju 1993-2000 je bil soustanovitelj, avtor, urednik in voditelj oddaj narodnozabavne glasbe na
Televiziji Slovenija (Po domače, Slovenska polka in valček), v obdobju 2005-2010 na komercialnem Radiu Tempo (Polka na seniku), od leta 2002 do leta 2019 pa oddaj slovenske ljudske glasbe na Radiu Celje (Pesem slovenske dežele). Trenutno je na začetku pisanja obsežne knjige, ki bo, podobno kot njegova prva in doslej edina (Zaradi pesmi, 2005), vsa posvečena – glasbi.
Veseljaki mu želimo, vse najboljše!
Na današnji dan leta 1964 se je rodil tudi Franci Rajgl, harmonikar, avtor melodij in besedil ter učitelj harmonike.
Kljub temu, da je z učenjem harmonike pričel že leta 1969, se rad upravičeno pohvali, da je učenec legendarnega Lojzeta Slaka. Z leti se je njuno sodelovanje iz mentorstva preobrazilo v veliko prijateljstvo, ki je trajalo vse do smrti velikega godca.
Rajgl se je leta 1989 prvič udeležil tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne. Na Ljubečni je bil v času tekmovanj nagrajen s štirimi zlatimi in dvema srebrnima priznanjema ter plaketo Avgusta Stanka. Leta 1994 je prejel v Ljubečni veliko nagrado Slovenije – Kristalno harmoniko in postal absolutni zmagovalec. Na priporočilo Lojzeta Slaka je gostoval v ZDA, Kanadi in Avstriji. Ustvaril je nekaj več kot štirideset skladb.
Danes bi svoj 89. rojstni dan praznoval Rudi Bardorfer, legendarni harmonikar, komponist in nasploh tvorec prvega narodnozabavnega tria s fantovskim vokalnim kvartetom ali kvintetom.
Ansambel je ustvaril leta 1955 in se z leti dodobra zasidral v glasbenem prostoru slovenske narodnozabavne glasbe. Podobno zasedbo sta kasneje ustanovila Lojze Slak in Miha Dovžan, le da je prvi namesto klavirske harmonike ubiral tipke po diatonični harmoniki, Dovžan pa po strunah citer. Bardorfer je bil zelo muzikalen harmonikar, izjemen avtor melodij in besedil. Z marsikaterim ljubezenskim besedilom je znal zamajat tla kakšnega dekleta.
Bardorferjevo življenje je bilo močno zaznamovano s pobegom v tujino. Četudi ga je pestilo močno domotožje, se 18 let ni mogel vrnit v domovino. To mu je uspelo šele leta 1990. Neoziraje se na vse (neutemeljene) govorice, dejstvo je samo eno - za njim je ostala čudovita avtorska glasba, ki bi morala biti poslušalcem bolj dostopna.