Na današnji dan leta 1948 se je rodila legendarna pevka, mezzosopranistka JOŽI KALIŠNIK, doma iz Vrhpolja pri Kamniku. Joži Kališnik se nam je seveda vtisnila v spomin kot pevka Ansambla bratov Avsenik, po tistem, ko se je iz ansambla poslovila ga. Ema Prodnik. Joži si je z Avseniki delila odre od marca 1982 do junija 1990 (če vmes odštejemo še porodniški dopust, v času katerega sta jo nadomeščali solistka Mariborske opere, Regina Vezonik in Anka Hribovšek Frece, članica Ansambla Savinjskih 7).
Seveda je tudi Joži Kališnik pevsko uspela nadgradit svoje znanje s pomočjo Vilka Ovsenika, delno pa tudi z operno pevko Zlato Ognjanovič. S pravim pedagoškim pristopom in trdnim glasbenim znanjem je Vilko Ovsenik iz nje izluščil vsak drobec, s katerim je lahko oplemenitil zven ansambla bratov Avsenik. Največje priznanje za Joži je bilo pismo njene predhodnice, Eme Prodnik, ki jo je Joži občudovala od rane mladosti.
Ema ji je v pismu priznala, da bila ne enem izmed koncertov del publike in jo pohvalila, da je odlično zapolnila njeno mesto.
Skočiti v Emine škornje ni bilo preprosto, oziroma se preprosto ni dalo. Ker se je Joži tega dobro zavedala, je zato Joži preprosto ostala Joži. Avsenikom je ponudila lastno izrazno noto in bila uspešnejša, tudi zato, ker so bile njene misli med izvajanjem Avsenikove glasbe proste in neobremenjene s posnemanjem. Vilko Ovsenik je nekoč dejal: "Profil pevke je sestavljen iz 10% glasbenega znanja, 10% intonančne zmožnosti, 80% pa prevzema srce." Četudi vsi vemo, da 10% Vilkovega genialnega glasbenega znanja pomeni perfektno glasbeno znanje, je bistvo njegovega sporočila, da srčna izrazna nota posameznika tista, ki dela glasbo. In Joži je postala vrhunska pevka. Joži se je izkazala tudi kot odlična tekstopiska. Za Avsenike je napisala Čudoviti gorski svet, Na Menini planini, O Sv. Florijan, za Igorja in zlate zvoke je napisala: Naša ata ni copata, Naša mam'ca je ta glavna, za Ansambel bratov Poljanšek je napisala Biseri Tuhinjske doline, ...
Po končani zgodbi z Avseniki se je Joži vrnila h koreninam, k slovenski narodni pesmi. Posnela je številne narodne pesmi v družbi citrarja Mihe Dovžana, Ota Pestnerja in Ivanke Kraševec Prešern. Največ je nastopala sama z Mihom Dovžanom in pokojnim Božom Matičičem. Največ izvedenih koncertov je bilo na pobudo Jožine srčnosti, dobrodelne narave.
Joži je dve desetletji prepevala ob zvokih najboljšega slovenskega citrarja, Mihe Dovžana.
Manj znano pa je seveda Jožino literarno ustvarjanje. Poleg družine ji veliko pomeni molitev. Molitve je začela zbirati in jih pred leti več kot 500 strnila v knjigo, ki je izšla v samozaložbi.
Da je Joži že babica, je poskrbela hči Mateja (akademsko izobražena glasbenica), da pa gre glasbe še bolj odločno naslednjemu rodu naprej, pa z aktivnim nastopanjem skrbi sin Samo Kališnik, ki ga več kot odlično poznamo odličnega glasbenika in člana vokalne skupine Kvatropirci.
Seveda je tudi Joži Kališnik pevsko uspela nadgradit svoje znanje s pomočjo Vilka Ovsenika, delno pa tudi z operno pevko Zlato Ognjanovič. S pravim pedagoškim pristopom in trdnim glasbenim znanjem je Vilko Ovsenik iz nje izluščil vsak drobec, s katerim je lahko oplemenitil zven ansambla bratov Avsenik. Največje priznanje za Joži je bilo pismo njene predhodnice, Eme Prodnik, ki jo je Joži občudovala od rane mladosti.
Ema ji je v pismu priznala, da bila ne enem izmed koncertov del publike in jo pohvalila, da je odlično zapolnila njeno mesto.
Skočiti v Emine škornje ni bilo preprosto, oziroma se preprosto ni dalo. Ker se je Joži tega dobro zavedala, je zato Joži preprosto ostala Joži. Avsenikom je ponudila lastno izrazno noto in bila uspešnejša, tudi zato, ker so bile njene misli med izvajanjem Avsenikove glasbe proste in neobremenjene s posnemanjem. Vilko Ovsenik je nekoč dejal: "Profil pevke je sestavljen iz 10% glasbenega znanja, 10% intonančne zmožnosti, 80% pa prevzema srce." Četudi vsi vemo, da 10% Vilkovega genialnega glasbenega znanja pomeni perfektno glasbeno znanje, je bistvo njegovega sporočila, da srčna izrazna nota posameznika tista, ki dela glasbo. In Joži je postala vrhunska pevka. Joži se je izkazala tudi kot odlična tekstopiska. Za Avsenike je napisala Čudoviti gorski svet, Na Menini planini, O Sv. Florijan, za Igorja in zlate zvoke je napisala: Naša ata ni copata, Naša mam'ca je ta glavna, za Ansambel bratov Poljanšek je napisala Biseri Tuhinjske doline, ...
Po končani zgodbi z Avseniki se je Joži vrnila h koreninam, k slovenski narodni pesmi. Posnela je številne narodne pesmi v družbi citrarja Mihe Dovžana, Ota Pestnerja in Ivanke Kraševec Prešern. Največ je nastopala sama z Mihom Dovžanom in pokojnim Božom Matičičem. Največ izvedenih koncertov je bilo na pobudo Jožine srčnosti, dobrodelne narave.
Joži je dve desetletji prepevala ob zvokih najboljšega slovenskega citrarja, Mihe Dovžana.
Manj znano pa je seveda Jožino literarno ustvarjanje. Poleg družine ji veliko pomeni molitev. Molitve je začela zbirati in jih pred leti več kot 500 strnila v knjigo, ki je izšla v samozaložbi.
Da je Joži že babica, je poskrbela hči Mateja (akademsko izobražena glasbenica), da pa gre glasbe še bolj odločno naslednjemu rodu naprej, pa z aktivnim nastopanjem skrbi sin Samo Kališnik, ki ga več kot odlično poznamo odličnega glasbenika in člana vokalne skupine Kvatropirci.
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Prav tako praznuje osebni praznik mlada mamica, LARA VOLER. Pevka v ansamblu Šepet se je rodila na današnji dan leta 1998. Ansambel Šepet prihaja iz Šaleške doline. S svojo kvaliteto so večkrat prepričali strokovno komisijo na festivalih domače glasbe.
Prav tako praznuje osebni praznik mlada mamica, LARA VOLER. Pevka v ansamblu Šepet se je rodila na današnji dan leta 1998. Ansambel Šepet prihaja iz Šaleške doline. S svojo kvaliteto so večkrat prepričali strokovno komisijo na festivalih domače glasbe.