Magistra, akademska glasbenica, pevka Eva Černe si je vseskozi sama ustvarjala priložnosti in spotoma zelo hitro odrasla. Že pri 16 letih se je sama dogovarjala za nastope, morala je biti odgovorna, vendar na to ne gleda z obžalovanjem, češ, zapravila je mlada leta. Nikoli ni hlepela po odpuljenih zabavah, v dvanajstih letih pa je samo enkrat zaradi bolezni odpovedala nastop. Na dan nastopa se z njo ne morete pogovarjati, saj želi mir za koncentracijo, dve uri prej se opoje, z raztegovanjem in globokim dihanjem zbudi telo, nato ponavlja tekst in na odru prehodi celo pot, ki jo zahteva igra. Muzikali in opera zahtevajo od nje, da se nenehno spreminja – torej je tudi sama kameleonka.
V treh tednih ste se verjetno že privadili na novega hišnega ljubljenčka – kameleona. Spreminja barve?
Ja, saj tako izraža čustva. Če se ne počuti v redu, je bolj rjav, če mu je dobro, je pa živo zelene barve. Na tej fotografiji (pokaže na telefonu) je na Nejčevi roki in je zelo pisan, to pomeni, da je razburjen. Kameleoni niso živali, ki bi šle rade k ljudem. Najsrečnejši so, če jih pustiš pri miru. Zanimivo je, da mora imeti v terariju veliko palic, saj višje ko je, bolj varno se počuti.
Imate še vedno konja Fliperja?
Da in star je že 23 let, zato je zelo občutljiv in vas nisem mogla peljati k njemu. Njihova življenjska doba je od 25 do 30 let, nato pa je najlepše, če zaspijo. Trenutno menja dlako, in to ga precej izmuči, zato potrebuje mir. To je moj tretji konj, prvega sem dobila pri 14 letih in je bil tudi že precej star, ko sem ga dobila – 18 let. Potem sem dobila drugega, poimenovali smo ga Meniskus, ker je mojo trenerko za ježo vlekel za nogo čez celo manežo in ji pri tem poškodoval meniskus. Zaradi njega, bil je zelo živahen konj, sem bila vsaj trikrat na teden na tleh. Ampak sem se veliko naučila, potem sem že vsakokrat znala skočiti na noge. Bil je zelo plašen, in če je kaj zašumelo, ga vznemirilo, je na hitro skočil ali se obrnil.
Če redno jahaš, verjetno moraš nekajkrat pasti?
Ja, nujno in skoraj neizogibno – zato da se padca ne bojiš več. Sama sem z njega padala zato, ker sem tekmovala v preskakovanju ovir. Če se konj ustavi, padeš naprej ali vstran, če pa se odrine od predaleč, te ob pristanku zabije v sedlu. Tekmovala sem dobrih sedem let.
Ste bili kdaj v dvomih, konji ali glasba?
Moja pot je bila vedno bolj glasba, konji so bili hobi, razen v najstniških letih, takrat sem bila pa v konje povsem zaljubljena in sem mislila, da se bom ukvarjala samo z njimi. Saj sem tudi pela, ampak konji so bili tako zelo močna ljubezen, da sem mislila, da bom samo v hlevu in kidala, trenirala ter tekmovala.
Več v Zarji, št. 17, 24. 4. 2018