V Spominčicah z Nino Cestnik Pavlič smo v mladost vrnili Andreja Berganta, no vsaj s spomini. Andrej predstavlja zlati glas zasedbe Fantje s Praprotna. Je njihov ustanovni član, torej od samega začetka leta 1956. Ob njihovi omembi seveda takoj pomislimo na sodelovanje z ansamblom Lojzeta Slaka. Z njim so imeli prvi skupni koncert jeseni leta 1964 v Ljubljani. Sodelovanje se je končalo leta 2011 s Slakovo smrtjo.
Glas našega gosta, ki poje prvi tenor, pa še vedno lahko občudujemo.
O njegovi glasbeni poti je znanega vse, kaj pa nam je Andrej razkril iz svojega otroštva pa objavljamo v spodnjih vrsticah...
Katere hrane ste se kot otrok najbolj razveselili?
"Recimo ajdovi žganci, še posebej, če so bili zabeljeni so bili prava dobrota za zajtrk. Potem pa še črni, rženi kruh. Ob praznikih in za semenj smo dobili beli kruh in potico. To je pa res bilo nekaj nepozabnega in dobrega. "
Kdo je bil vaš največji prijatelj iz otroštva?
"To je bil Tone Dolenc, s katerim sva bila isti letnik. Z njim sva preživela skupaj vsa osnovnošolska leta. Kasneje je šel on v srednjo šolo v Maribor in sem ga prav močno pogrešal."
Učitelja katerega predmeta iz osnovne šole se najraje spominjate še danes?
"Spominjam se dva učitelja. Prvega, ki me je imel v prvem razredu osnovne šole. Bil je starejši možakar in izredno strog. Otroke je pretepal kot recimo kakšno živino. Ko sem enkrat doma pozabil radirko sem bil po šoli zaprt. No, drugi učitelj pa je bil pravo nasprotje temu prvemu. izredno je bil razgledan in nas je tudi močno vzpodbujal. On je zaslužen, da sem šel kasneje v gimnazijo in še naprej študirat. "
Kateri je vaš domači kraj?
"Moj domači kraj je Sv. Tomaž nad Praprotnim. To je majhna vasica, kjer sem bil takrat praktično edini mlajši otrok. Ker so vse poti v svet vodile preko Praprotna, sem se povezal s tamkajšnjimi fanti in pa seveda tudi tistimi, ki so radi peli. Z njimi smo se res bratsko povezali."
V kako številčni družini ste odraščali in koga ste se pri vzgoji najbolj bali?
"Bil sem najmlajši otrok in to daleč za vsemi ostalimi. Najbrž sploh niso imeli nič več v planu pa sem se še jaz pojavil. Živih je bilo šest otrok nekaj jih je ob rojstvu tudi umrlo. Trije fantje in tri dekleta smo bili. Oče je bil že toliko v letih, da se za mojo vzgojo ni preveč brigal. Sem pa imel starejšega brata, ki mi je bil pa vse, oče, učitelj, 'oficir',... Ta me je pa držal na kratko."
