Primorski glasbenik Gianni Rijavec se je v glasbenih vodah podal v čisto drugo smer. Nič več ne bo skladb v stilu Adijo, Špela, Lady Blue, Ciao, Portorož in podobnih, ob katerih so vzdihovale najstnice pod odrom. Novi Gianni, ki namerava izdati tudi zgoščenko, se je namreč posvetil romantičnim baladam, ki so ob spremljavi klavirja, na katerega igra sam, in ob pomoči godalnega kvarteta nekaj posebnega.
Gianni Rijavec z novo skladbo Pogrešam te začenja novo poglavje v svoji bogati glasbeni karieri. »Glasbo sem napisal sam, besedilo pa moj dober prijatelj Drago Mislej - Mef, zato ni čudno, da mi je pisana na kožo. Želim si, da moj novi glasbeni slog pride do ljudi, da se jih pesmi dotaknejo. Časi, ko smo z Big Benom igrali na divjih zabavah, so že davno mimo. Takrat sem zelo užival, a zdaj je prišlo obdobje, ko čutim drugače. Našel sem se v čustvenih baladah. Uživam, ko prirejam koncerte, in to v pravem pomenu besede, na katerih ljudje sedijo ter se predajo zvokom glasbe in uživajo,« pojasnjuje Gianni, ki je prvič v karieri na oder postavil klavir – glasbilo, ki ga spominja tudi na otroštvo. »Končal sem nižjo glasbeno šolo, kar je bilo glede na to, da prihajam iz glasbene družine, nekaj povsem samoumevnega. Doma imamo več kot dvesto let star pianino, nanj sem se naučil igrati in vadil, ko sem hodil še v glasbeno šolo. Zdaj pa sem dobil čisto nov klavir, bele barve. Dal sem ga izdelati po naročilu. Narejen je po mojih željah. V sam klavir so vgrajene LED-lučke, ki na odru pričarajo posebno romantično vzdušje. Moj klavir je unikaten in takšnega ne najdeš nikjer na svetu. Poleg dobre glasbe svoje doda tudi scena s svetlobnimi učinki in svečkami. Seveda mora biti tudi prostor za koncert nekaj posebnega. Najprimernejša so okolja, kot so gradovi, vile, grajska dvorišča, stari trgi, ki jih imamo v Sloveniji cel kup, denimo v Piranu, na Ptuju, v Solkanu, Ljubljani, Mariboru, Brežicah in še bi lahko našteval.«
Gianniju pa gre tudi zasebno vse kot po maslu. Tako kot novi projekt ga osrečuje tudi izbranka njegovega srca Patricija, s katero sta par že šest let. »Malo naju moti le oddaljenost, ker Patricija še vedno živi v Mariboru, a v načrtu imava, da se bo kmalu preselila k meni. Sem namreč gospodar velikega posestva, na katerem živiva z mamo in kjer dela nikoli ne zmanjka.« Pa bo Patricija kos takemu življenju? »O, seveda bo, saj prihaja z velike kmetije v Prlekiji, zato se nobenega dela ne ustraši. Tu ji je všeč, zato ni dileme, kje si bova ustvarila dom,« pravi Gianni, ki si bo s Patricijo kmalu privoščil tudi dopust. »Odpravila se bova na morje. Ne kam daleč, temveč le v nekaj deset kilometrov oddaljeni Sesljan na italijanski strani meje, kjer imam zasidrano manjšo barko. Malo se bova vozila okoli, uživala na soncu, v plavanju in dobri hrani. Z barko se nikoli ne odpravim kam daleč, saj imam pred morjem strahospoštovanje. Že na celini smo priča hitrim vremenskim spremembam, na morju pa do tega pride še hitreje. Ni ga hujšega, kot da te slabo vreme ujame na morju, kjer se z majhno barko, kot je moja, lahko hitro znajdeš v težavah. Tega pa si nikakor ne želim,« je zgovoren Gianni, ki ima nekaj načrtov tudi za konec poletja. »S Patricijo bova odpotovala v Rim in namensko bova počakala, da se nekoliko ohladi. V Rimu je namreč zelo vroče in je v avgustu skoraj prazen, saj kdor le more, takrat odide iz mesta. Takrat je tudi čas dopustov, ko je veliko trgovin zaprtih, ustavi pa se tudi večina strojev v tovarnah. Ogledala si bova znamenitosti, obiskala galerije, tako da bo na svoj račun prišla tudi Patricija, ki ji umetnost veliko pomeni.«