V počitniški hiši družine Vunjak na otoku Krku skupaj poletja preživljajo Dejan Vunjak, njegova sestra Tina z otrokoma – sinkom Brendijem, ki nosi ime po svojem dedku, in hčerko Diro ter možem Anžetom Zavrlom iz skupine Gadi, z njimi pa je tudi ljubeča babica Danica. »Spomnim se, da smo bili enkrat na dopustu na Krku in ata in mama sta se sprehajala po Punatu ter se odločila, da bosta tam kupila hišo. En apartma imamo zase, tri pa oddajamo,« pravi Dejan.
Krk je zanj poln spominov na ateja, kot pravi očetu Brendiju. »Imeli smo čoln, s katerim smo se vozili v različne zalive ter se tam zabavali in plavali. S seboj smo imeli pijačo in hrano in tako smo preživljali vroče poletne dneve, ata pa je večkrat tudi kaj zapel. Za vse nas so bili to najlepši časi, ki se jih še vedno radi spominjamo.«
Izpit za čoln
Zdaj se je tudi Dejan odločil, da bo šel po očetovih stopnjah in tudi on vozil čoln. »Tega si zelo želim, saj je ta občutek vetra v laseh in drvenja po morski gladini res enkraten. Tako sem se že lotil izpita za vožnjo čolna, čaka me le še končni izpit. Morda ga opravim še letos,« pravi Dejan, ki že uživa v morskem zraku in bližini svojih najdražjih. »Spomnim se atejevih nagajivih nasvetov, ki mi jih je dajal, preden sem šel na kakšen zmenek z dekletom, ki sem ga spoznal na morju. To morda res najbolj pogrešam, moški pogovor z očetom in kakšen nasvet glede deklet,« se zamisli. »Najbolj sem užival, ko sem lahko šel ven z njegovimi kolegi in poslušal odrasle moške pogovore.« Dejan še pojasni, da so ti spomini tako zelo dragoceni tudi zato, ker so bila njihova morska druženja vedno bolj kratka. »Ata je bil bolj malo na morju, saj je poleti vedno veliko igral. A vedno smo nekaj dni preživeli skupaj in vedno si je vzel čas za dolge pogovore z mano.«
Srečen, da igra očetovo glasbo
Danes je Dejan priznan in uspešen glasbenik in tudi sam si poleti lahko vzame za dopust le nekaj dni, saj ima vse vikende zasedene z nastopi. Tako danes očeta še bolje razume. Sicer pa je bil že kot otrok v stalnem stiku z glasbo, saj je prvič stal na odru z očetom, ko mu je bilo komaj šest let. Na koncu sta tudi nastopala skupaj, Dejan je igral bobne in na odru stal za očetom Brendijem. »Zdaj ko sem sam pevec, se včasih ozrem nazaj in pomislim, da bi jaz še vedno moral biti zadaj pri bobnih, oče pa bi moral stati spredaj in peti,« je zamišljen. Od Brendijeve smrti, ko se je zgrudil po koncertu v Lipici zaradi odpovedi srca, je sicer minilo že sedem let. Star je bil komaj 49 let. Njegovo glasbeno zapuščino pa nadaljuje Dejan, ki je ravno tako priljubljen kot oče. »Imam srečo, da lahko igram tudi njegovo glasbo,« sklene spomine na očeta.
