Na današnji dan leta 1944 se je rodil ALFI NIPIČ, pevec zabavne in narodno-zabavne glasbe, komponist, pisec besedil in še bi lahko naštevali. Preden se je leta 1973 pridružil legendarnim Avsenikom, je bil poznan kot pevec popevk, katerim se v resnici nikoli ni odpovedal. Lahko se pohvali kot večkratni zmagovalec festivala Vesela jesen. Na področju zabavne glasbe ga je zagotovo najbolj zaznamovala uspešnica Silvesterski poljub (Jože Privšek / Dušan Velkaverh / Jože Privšek). Skladba še danes predstavlja glasbeni vrhunec novoletnega praznovanja.
Mariborčanu je tla pod nogami zatresel kar sam Slavko Avsenik, ki ga je med festivalsko vajo zmotil in ga povabil k sodelovanju. Četudi bi naj bilo to sodelovanje, po odhodu pevca Franca Korena, zgolj prehodnega značaja, je to profesionalno sodelovanje trajalo do leta 1990. 
Nipičevo sodelovanje z Ansamblom bratov Avsenik predstavlja vrhunec njegove glasbene kariere.
Poln nepozabnih spominov, glasbenega znanja in elana je kmalu zatem formiral svoj ansambel, ki je sprva slonel na Avsenikovem repertoarju, kasneje pa ga je Alfi oplemenitil tudi z ritmi popularne glasbe, kot tudi lastnimi avtorskimi skladbami.
Alfi odlično kljubuje letom. Verjamemo, da k temu pripomore tudi njegov nenehni stik z glasbo in publiko.
Veseljaki mu s polnim kozarcem nazdravljamo še na mnoga zdrava leta!
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Na današnji dan leta 1980 se je rodila tudi pevka Manca Špik.
Rojena je bila v Kranju, odraščala pa je na Bohinjski Beli. Leta 2003 je zmagala na Prvem glasu Gorenjske in tam spoznala avtorja in glasbenega producenta Raayja. Pridružila se je njegovi skupini R'n'B Wannabes, s katero je nastopila na večeru mladih Melodij morja in sonca 2003, kjer so zasedli prvo mesto. Po tem je pričela s študijem slovenskega ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s književnostmi na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se začela ukvarjati s snemanjem studijskih spremljevalnih vokalov za številne slovenske izvajalce. Že naslednje leto je kot spremljevalna pevka Natalije Verboten, Maje Slatinšek in Žane nastopila na Emi.
Kot samostojna izvajalka se je prvič predstavila na Melodijah morja in sonca 2005 s pesmijo »Solze z neba«. Na tem festivalu je slavila 2 leti pozneje s pesmijo »Baila, baila, baila«; dvakrat je prejela nagrado za najboljšo izvedbo (2005 in 2018).
::::::::::::::::::::::::::::::::::::
Danes praznuje rojstni dan tudi Lucija Selak, pevka v ansamblu Saša Avsenika.
Zgodba o tem, kako se je Dolenjka z Otočca znašla med člani izkušenega ansambla iz Begunj na Gorenjskem, je neverjetna in po svoje navdihujoča. Tudi zato, ker se pri Selakovih doma nihče ni posebno ukvarjal z glasbo, ne ljubiteljsko in še manj profesionalno. »Je pa bila pri hiši vedno frajtonarica, kot je na Dolenjskem običaj,« nam poveLucija, ki je pri devetih letih dobila harmoniko v dar od očeta. Po posluhu se je najprej naučila nanjo zaigrati pesmico Mi se imamo radi. »Pozneje sem se učila igranja priTomažu Kastelicu, članu Mladih Dolenjcev,« nam zaupa dekle, ki je sicer po poklicu medicinska sestra.
Na današnji dan leta 2007 je po težki bolezni preminil Vili Kralj, legendarni harmonikar in komponist Slovenskih muzikantov. 
Vedno nasmejani Vili Kralj
Četudi se je v otroštvu spoprijel z violino in z njo zmagal na Jugoslovanskem državnem prvenstvu, so bile tipke klavirske harmonike tiste, ki so zaznamovale njegovo življenjsko glasbeno pot.
Litijan je začel z Veselimi planšarji pod vodstvom Frančka Povšeta, nato pa so ga povabili medse preostali člani ansambla Borisa Franka.
Ti so imeli resnično ogromno igranj v tujini, Frank pa lastnemu ansamblu zaradi službenih obveznosti ni več mogel sledit. Tako se je isti ansambel v družbi Vilija Kralja preimenoval v Slovenski instrumentalni kvintet (v tujini Das Oberkrainer Sextett), danes pa jih poznamo pod imenom Slovenski muzikantje.
Njihov uspeh na naših in tujih tleh odmeva še danes. Poleg Avsenika in Alpskega kvinteta so tudi Slovenski muzikantje pustili globoko glasbeno sled, ki so jo okronali z več kot 500 avtorskih skladb.
Pokopan je v Litiji.
Na današnji dan se spominjamo tudi Borisa Kovačiča. 
Boris Kovačič, pokojni može pevke Stanke Kovačič
Umrl je 17. septembra 1999. Bil je slovenski skladatelj, akademsko izobražen klarinetist, producent in aranžer. Rodil se je na 13.11.1934, leta 1962 je diplomiral na Ljubljanski glasbeni akademiji pri prof. Mihu Gunzku. Ustvarjal je za slovensko popevko in tudi za domače ansamble. Najpogosteje je ustvarjal na besedila pesnika Gregorja Strnišo.
Šlo je za ansambel s kvintetovsko podobo s kromatično harmoniko in pevko, oziroma z mešanim pevskim duetom. Boris je sprva v ansamblu igral klarinet, a ga je kasneje opustil zaradi prenapornega službenega urnika. Kljub vsemu je ostal umetniški vodja in glavni komponist in aranžer ansambla.
Njegov ansambel so sestavljali sami vrhunski glasbeniki - seveda z glasbeno izobrazbo in glasbenimi izkušnjami. Vsak član tega sestava je slišno pripomogel k prepoznavnosti in glasbeni perfekciji ansambla. 
Dolgoletna studijska zasedba Ansambla Borisa Kovačiča
Glasba ansambla Borisa Kovačiča velja preprosto rečeno za lepo glasbo, saj je harmonsko zelo bogata in lirična. Dodatno je to glasbo omehčala harmonika Vitala Ahačiča in seveda nežen in poetičen vokal Borisove soproge, celjanke Stanke Gorišek, kasneje poročene Kovačič.
Boris je bil dolga leta zaposlen kot glasbeni urednik na takratnem Radiu Ljubljana in tako dolga leta skrbel dober glasbeni okus Slovenk in Slovencev. Pomagal je številnim ansamblom do prvih posnetkov in jih pod odličnim mentorstvom spravil na glasbeno površje (Henček, Fantje z vseh vetrov, Ansambel Nika Zajca, Alpski kvintet, Ansambel Slavček, Ansambel Matiček, Ans. Ottavia Brajka, in mnoge druge).
Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
