Povezujemo jo z Avseniki in Kanado. Ob omembi teh dveh dejstev nam je že jasno, da gre za Marijo Ahačič Polak. V spomin Slovencev se je zapisala z legendarno Avsenikovo pesmijo „Tam kjer murke cveto.“ Leta 1959 je šla za svojim možem najprej v Avstrijo in kasneje v Kanado. Je ustanoviteljica radia Glas kanadskih Slovencev in dolgoletna kulturna delavka. Za širšo promocijo slovenskega glasbenega izročila je najpomembnejši nastanek vokalne skupine Plamen, ki jo je ustanovila leta 1991. Za svoje delo je prejela Red za zasluge Republike Slovenije, Srebrno plaketo Javnega sklada Republike Slovenije je pa tudi častna občanka mesta Tržič.
Iz svojega otroštva nam je odgovorila na naslednja vprašanja...
Marija, kaj ste kot otrok najraje jedla?
"Jaz mislim, da kar krompir ali pa koruzo. Včasih nisem marala polente zdaj jo pa obožujem. Mi smo pravzaprav zrasli na polenti."
Katerega prijatelja, prijateljico bi izpostavili iz časa odraščanja?
"Veliko sem imela prijateljev najbolj pa se spominjam prijatelja iz kranjske gimnazije, to je bil dr. Petrič."
Učitelja katerega predmeta iz osnovne šole se najraje spominjate?
"To je bila ga. Debeljak. Ona nas je učila petje in zborovodstvo. To je bila najboljša učiteljica zame."
Koliko otrok je bilo v družini in koga ste se pri vzgoji bolj bali?
"Pri naši hiši je bilo pet otrok. Oče je bil precej strog, vendar je mama držala komando. Oče je bil malo sanjač, on je živel za glasbo in telovadbo."
Bi z nami delili kakšno bedarijo, ki ste jo morebiti ušpičili kot otrok?
"Ja, seveda. Spominjam se ene grozne bedarije. Stare sem bila 13 let in moje sošolke so si barvale lase. Jaz tega nisem dobro znala pa sem si jih enkrat želela malo pobeliti ampak sem bila čisto rdeča. In, ko me je mama videla na trgu me skoraj ni poznala. Potem pa, da je bila mera še hujša sem si pa z "globinom" mazala lase, da niso bili rdeči. Te bedarije se spominjam kot da bi bila včeraj."
