Simona smo poprosili, da nam pošlje kako fotografijo in nam zaupa vtise. Simon je povedal, da je odločitev za odhod v Pariz dokončno padla v petek dopoldne med vzponom na Pogačnikov dom na Kriških podih, kamor sta s prijateljem Gašperjem odhajala nastopat ob zaključku sezone. Med potjo, ki je bila zaradi nenehnega organiziranja odhoda v Francijo nekoliko daljša, so s prijatelji našli agencijo, s katero so v soboto zvečer odpotovali v Pariz. Vse skupaj je bilo zelo na hitro in precej naporno, ampak so čutili, da enostavno moramo podpreti naše fante po tekmah v Stožicah tudi v Parizu. Seveda je Simon zraven vzel tudi harmoniko. Z vodičem Urošem so se imeli res noro dobro. Družba je prihajala iz cele Slovenije, po dveh urah skupnega potovanja so imeli občutek kot da se poznajo že več let. Prepevali so na ves glas in skupaj navijali kot ena velika družina. Po prihodu v Pariz so na ploščadi pred Eifflovim stolpom zapeli skupaj z ogromno množico slovenskih navijačev. Občutka igrati pod Eifllovim stolpom s toliko slovenskimi navijači, ki so tako srčno peli v en glas ne more opisati.
Preprosto noro doživetje! Čeprav naši odbojkari niso postali Evropski prvaki, so za vse Slovence veliki zmagovalci. Po tekmi so navijači prepevali naprej in v čast našim fantom igrali in peli vse do včeraj, ko so okoli pete ure prispeli nazaj v Ljubljano.