Veseljaki so se razveselili novega voditelja!

Zoran je odraščal tik ob avstrijski meji, že od nekdaj pa je zaželel postati učitelj slovenskega jezika. Nad tem poklicem ga je navdušila učiteljica. Tako dobro je znala podajati snov in navdušiti, da je bil prepričan, da je to njegov sanjski poklic, zato se je odločil za študij slovenistike in tudi magistriral. A študij ga ni postavil za učiteljski kateder, temveč mu je odprl pot v medijske vode. Z radijskim mikrofonom se je spoznal že pri svojih šestnajstih letih, kjer je začel svoje novinarske izkušnje  nabirati na nacionalnem radiu Maribor. Od takrat se je preizkusil še na komercialnih radijskih postajah, že nekaj let pa uspešno opravlja tudi delo časopisnega novinarja in urednika.

Da ga malo bolje spoznate, smo mu zastavili nekaj vprašanj:

Kakšen je tvoj odnos do glasbe? "Glasbo imam rad. Nasploh. Seveda ne vso in vsega. Rad imam popularno glasbo pa tudi narodna mi ni tuja, saj smo tako rekoč vsi, vključno s krožnikom goveje juhe, ob njej odraščali. Sem pa mnenja, da jo premalo poznamo in premalo cenimo. Tako kot svoj nacionalni ponos."

Pa zdaj? Je prišel čas, da nacionalnemu ponosu daš nekoliko več prostora? "Jaz mislim, da z leti ponos vsakega Slovenca raste, tako da ni to nekaj, kar bi dopuščali, ampak nekaj kar moramo sprejemati. Seveda pa tudi ceniti in negovati."

Kako ti vidiš Radio Veseljak v slovenskem prostoru? "Po moje je Radio Veseljak endemična vrsta radia, ki ji ne more parirati noben drug radio. V šali rečeno, je kot lučka, ki gori tudi takrat, ko vse druge ugasnejo. Mogoče si ga predstavljam kot gramofon, ki igra neozirajoče se na okolico. In je, ker je. Prezenca in pika. V nacionalnem prostoru pa vsekakor kot opomin, na kulturo, tradicijo in ljubezen do domovine, naroda, v prvi vrsti do samega sebe, torej posameznika."

Kaj ti pomeni dejstvo, da postajaš del Veseljakove družine? "V bistvu se tega veselim, obenem imam pa tudi tremo. Upam, da se bom izkazal in da me bo družina "sprejela". Vsekakor gre za odgovornost. "

Leto dni nazaj se je Zoran Franc prvič znašel v narodni noši. Z Janjo Ulaga sta se odpeljala v Begunje, a dotik narodne noše je še vedno živ. "Občutek, ko oblečeš narodno nošo, je precej obvezujoč. Teža, gumbi,vonj, resice, čevlji. Veliki čevlji. Uh, a sploh sodim v tako velike čevlje?" je odzvanjalo v njegovi glavi, zdaj pa se je znašel še pred mikrofonom najbolj slovenskega radia. Vse kaže, da gospa usoda ve komu je nastavila par škornjev, ki jih bo Zoran zagotovo nosil z velikim spoštovanjem.

Zorana Franca boste imeli priložnost še bolje spoznati preko etra Radia Veseljak, danes prvič med 9:00 in 12:00, sicer pa ob ponedeljkovih in četrtkovih popoldnevih.