Postal je vrtnar in mizar

Vodja in pevec zasedbe Mambo Kings Aleš Bartol se je zadnje tedne prilagodil razmeram po svojih najboljših močeh. Ker imata z nekdanjo ženo Marino skupno skrbništvo nad otrokoma, se je tako občasno znašel tudi v vlogi učitelja, pa mizarja, vrtnarja in še kaj bi se našlo. »Z otroki smo sami naredili vrtno uto. Sicer pa komaj čakam, da se odprejo meje in bom lahko proste dneve preživljal na svoji barki,« nam je zaupal glasbenik. Aleš Bartol se je v vlogi učitelja kar dobro znašel, pa čeprav je čutil ob tem veliko odgovornost. Medtem ko bo mala Sofia jeseni postala osnovnošolka, Filip letos končuje drugi razred osnovne šole. »Z Marino sva se dogovorila, da bo ta čas v karanteni za najina otroka čim manj stresen in čim bolj srečen, športen in ustvarjalen. Čeprav sta otroka en teden pri njej, en teden pa pri meni, smo zdaj v tem času šli večkrat vsi skupaj na kakšen hrib ali pa smo skupaj kolesarili, tako da sva jima dala vedeti, da smo še vedno družina, pa čeprav ne živimo več skupaj,« pravi Aleš, ki je prosti čas izkoristil tudi za delo okoli hiše. »V sedemnajstih letih, kolikor stoji hiša, se je zelenje na vrtu močno razraslo. Prej je za te stvari skrbel naš tehnik Ivica, letos pa sem se vsega skupaj lotil sam, saj je on odšel v karanteno domov v Srbijo. Že takoj na začetku sem naletel na oviro, saj sem ugotovil, da nimam orodja. Nakup je bil sicer kar velik zalogaj, a mi ni žal, saj sem ugotovil, da me delo na vrtu zelo veseli, in bom od zdaj naprej kar sam svoj vrtnar. V zadnjih tednih je tako na mojem vrtu veselo pela motorna žaga. Kar nekaj prikolic odpadnih vej in grmičevja se je nabralo. Na pomoč mi je priskočil tudi prijatelj Jernej Tozon, s katerim sva se med karanteno čisto po naključju srečala na Osolniku, a kljub temu nisva bila v prekršku. On je prišel po škofjeloški, jaz pa po medvoški strani, se pravi vsak iz svoje občine.« Aleš sicer pravi, da zelenjavnega vrta ob hiši še nima, je pa, kot malo v šali pripomni, ta v načrtu za naslednjo karanteno. »Imam srečo, da mi redno lokalno pridelano hrano dostavlja kmetica in tako poskrbim za zdravo prehrano mene in mojih otrok. Odkar sem vsak drugi teden očka in mama v eni osebi, se veliko bolj posvečam tudi kuhanju.« Aleš priznava, da pogreša oder in glasbene nastope in da šele zdaj spoznava, da ima to še rajši, kot je mislil. »Sprva sem bil vesel, da sem se lahko malo odpočil in po 25 letih naspal. Sicer pa so te razmere prinesle eno pozitivno stvar. Življenje se je malo upočasnilo in imamo več časa drug za drugega. Sicer pa komaj čakam, da se odpre meja s Hrvaško, da bom lahko šel pogledat svojo barko. Malo me že skrbi, saj so pomladanski meseci namenjeni rednemu vzdrževanju, ki pa se bo letos zamaknilo v poletje. Prepričan pa sem, da bom letošnje poletje veliko več časa preživel na barki, saj kot kaže, nastopov še nekaj časa ne bo.«